Kontakt – info@scnr.si

Tone Žagar

Tone Žagar je bil rojen 12. junija 1929 v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V družini je bilo pet otrok, imeli so manjšo kmetijo. Oče je bil delavski mojster in zgledno so živeli, dokler je bil oče še živ. Partizani so v vasi poškodovali most. Italijanska oblast je domačinom ukazala, naj most popravijo, sicer jim ne bodo dostavili hrane. Ljudje so bili lačni, in ker je bilo treba nekako preživeti, se je tudi oče odločil, da gre pomagat. Partizani so ob most nastavili mino. Očetu so sicer povedali, da je mina nastavljena, vendar na drugi strani kot je bila v resnici, zato ga je ubila. To je bilo 5. februarja 1943. Poleg njega so bili ubiti še trije Slovenci in pet Italijanov. Družina se je po njegovi smrti težko preživljala. Po vojni leta 1945 je bilo rečeno, da so očeta ubili Italijani, kar pa ni bilo res.

Ob koncu vojne je mama ostala doma, Tone in njegova sestra pa sta odšla na avstrijsko Koroško. Tone je bil star komaj šestnajst let. Pot je bila dolga, vseskozi je hodil peš, bil je lačen, poleg tega so mu vse pokradli. Nobene stvari ni imel s seboj: ne žlice, ne rjuhe, samo ene hlače, vendar se zaradi tega ni razburjal.

V Vetrinju je bilo zelo hudo, ker ni bilo stranišč, on pa je imel drisko. Bil je lačen in obnemogel in je zelo trpel. Kot mnogi drugi je jedel koprive. Na Koroškem je bil tudi brat France, ki je bil kasneje vrnjen v Jugoslavijo. Ko je bil na kamionu, ga je Tone prosil, naj ostane z njim na Koroškem, ter mu dejal, da bosta šla delat h kmetu. France je že stopil s kamiona, takrat pa je zraven prišel neki fant in ga pregovoril. Franc je bil vrnjen v Jugoslavijo in nato umorjen na Teharjah.

Po letu bivanja v taborišču je prišla v Vetrinj angleška policija in jugoslovanski konzul iz Celovca, ki se je pisal Trobec. Tonetu so dejali, da mora domov, ker je mladoleten. Ker ni hotel domov, mu je konzul rekel, da je to zato, ker ima »krvave roke«. Takrat pa se je Tone razjezil in mu rekel: »Kdo ima krvave roke, kdo je meni ubil očeta, brata!? Vi! Jaz nimam nobenih krvavih rok, jaz sem nedolžen!« Nato so odšli. Ko so se ponovno vrnili, jim je povedal isto. Vse so si zapisali. Tone je ostal v Avstriji in delal, da je zaslužil nekaj denarja in si opomogel. Leta 1949 je odšel v Argentino, kjer se je zaposlil pri podjetju, ki se je ukvarjalo s prodajo zemlje. Tam je dobro zaslužil in si ustvaril družino.

Po vojni so mami grozili, da jo bodo ubili, vendar sta bila Tonetov bratranec in sestrična iz Ljubljane visoka funkcionarja in sta jo lahko branila. Mama in ena sestra sta ostali doma v Sloveniji. Tone ju je prvič obiskal leta 1971.


Posneto: novembra 2013, Buenos Aires (Argentina)

Pogovor je vodil in posnel: Renato Podbersič

Za objavo pripravila: Mirjam Dujo Jurjevčič