Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Tag: Vetrinj

Matevž Košir

Košir Matevž v svojem pričevanju predstavi življenjsko pot strica Jakoba Koširja, ki je bil njegov birmanski boter in mu je bil kot oče. Na njihovi kmetiji je Matevž služil za pastirja. Jakob je pristopil k domobrancem, ob koncu vojne maja 1945 pa se je skupaj z njimi odpravil proti avstrijski Koroški. Kot ostali domobranci je bil vrnjen v Jugoslavijo, sled za njim se je izgubila. Nazadnje so ga videli v taborišču v Škofji Loki, domači pa predvidevajo, da je bil skupaj z več tisoč domobranci umorjen s strani povojne komunistične oblasti v Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu. Še danes iščejo njegove posmrtne ostanke.

Preberite več »

Jure Igor Ahčin

Jure Igor Ahčin se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Še kot gimnazijec je odšel k domobrancem, kjer je bil v štabu šolske skupine pri podpolkovniku Ernestu Peterlinu. Dobro je poznal tudi domobranskega generala Franca Krenerja. Po vojni je odšel v Vetrinj, nato v begunsko taborišče Špital, od tam pa je pobegnil v Italijo. Bil je v različnih begunskih taboriščih v Italiji in maja 1948 odšel v Argentino.

Preberite več »

Pavla Maček Eiletz

Pavla Maček Eiletz je bila skupaj s sestro Polono vrnjena iz Koroške na Teharje. Po amnestiji sta bili izpuščeni. Njuna družina je bila ta čas v begunskem taborišču v Trevisu, kamor sta po nekaj mesecih pribežali tudi onidve. Do leta 1948 so prebivali v različnih begunskih taboriščih v Italiji. Leta 1948 so vsi skupaj odpluli v Argentino, kjer so si ustvarili novo življenje.

Preberite več »

Frančiška Kočar in Marija Petek, rojeni Kopač

Frančiška in Marija sta bili rojeni v Prikrnici pri Moravčah. Po vojni sta zaradi partizanskih groženj z nekaterimi družinskimi člani zapustili domovino. Begunska pot ju je vodila prek taborišč Vetrinje, Lienz in Špital, decembra 1948 pa sta se izselili v Argentino.

Preberite več »

Ivanka in Stanislav Vidmar

Ivanka Vidmar, rojena Ovsenik, je bila rojena leta 1928 v Predosljah na Gorenjskem. Oče Janez Ovsenik je bil med vojno zaprt v nemškem taborišču Ljubelj. Po vojni sta skupaj odšla na avstrijsko Koroško, od koder sta leta 1949 emigrirala v Združene države Amerike. Mama je ostala doma in se jima je šele čez dvanajst let pridružila skupaj s štirimi otroki.

Stanislav Vidmar je bil rojen leta 1922 v Gradencu pri Žužemberku. V času roške ofenzive so ga Italijani odvedli v internacijo na Rab. Januarja 1943 je bil poslan v Treviso, februarja 1943 pa premeščen v Visco. Po kapitulaciji Italije je odšel k domobrancem in bil na postojanki na Ljubljanskem gradu. Po koncu vojne se je kot mnogi domobranci umaknil na avstrijsko Koroško, a se je vračanju v Jugoslavijo izognil. Od leta 1945 do 1950 je delal pri kmetih na avstrijskem Koroškem. V Združene države Amerike je emigriral 27. aprila 1950.

Preberite več »

Tone Žagar

Tone Žagar je bil rojen leta 1929 v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Očeta je ubila bomba, ki so jo leta 1943 podtaknili partizani. Družina se je po njegovi smrti težko preživljala. Po vojni je Tone skupaj s sestro odšel na avstrijsko Koroško. Tam je srečal brata Franca, ki pa se je odločil, da se vrne nazaj v Jugoslavijo. France je bil ubit v povojnih pobojih. Tone je ostal v Avstriji, kjer je delal v tovarni. Leta 1949 je odšel v Argentino.

Preberite več »

Anton Golež in Marija Milač Golež

Anton Golež je bil rojen leta 1927 v Ljubljani. Kot dijak se je vključil v domobransko enoto, v vojnem času maturiral, se umaknil na Koroško v Vetrinj, bil vrnjen in zaprt v taborišču v Kranju in nato v koncentracijskem taborišču v Šentvidu pri Ljubljani. Ker je bil mladoleten, je bil avgusta 1945 amnestiran. Kasneje se je zaposlil, mature pa mu niso priznali še dve leti. Po vojni je v Ljubljani spoznal Marijo Milač, s katero se je poročil in sta si ustvarila družino.

Marija Milač je bila rojena leta 1929 na Prevaljah in je tu preživljala otroška leta. Nato se je družina preselila v Dravograd, kjer je bil oče okrajni glavar. Marija je kot dvanajstletna deklica ob nemškem napadu na Jugoslavijo pribežala v Ljubljano. Marijina brata, ki sta bila dijaka, sta takrat že bivala v Ljubljani. V strahu pred nemškim okupatorjem so se jima pridružili še ostali člani družine. Po vojni se je Marija umaknila na Koroško, kjer je bila v taborišču Vetrinj skupaj z bratom Metodom. Brat Ciril je bil kot domobranec vrnjen v Jugoslavijo in umorjen s strani komunistične oblasti. Marija se je po vojni vrnila v Slovenijo in diplomirala na akademiji za glasbo.

Preberite več »