Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Tag: mobilizacija

Frančiška Kočar in Marija Petek, rojeni Kopač

Frančiška in Marija sta bili rojeni v Prikrnici pri Moravčah. Po vojni sta zaradi partizanskih groženj z nekaterimi družinskimi člani zapustili domovino. Begunska pot ju je vodila prek taborišč Vetrinje, Lienz in Špital, decembra 1948 pa sta se izselili v Argentino.

Preberite več »

Irena Zajec Fajdiga

Irena Zajec Fajdiga je bila rojena v Žireh kot peta od osmih otrok. Med vojno sta bila dva brata mobilizirana v nemško vojsko, zaradi tega so partizani grozili družini. Novembra 1943 so partizani ustrelili očeta, šestnajstletni brat Viktor pa je odšel h gorenjskim domobrancem. Po vojni se je umaknil na avstrijsko Koroško, bil vrnjen nazaj v Jugoslavijo in umorjen. Iz strahu pred partizani se je komaj petnajstletna Irena skupaj s teto 5. maja 1945 umaknila na avstrijsko Koroško. Od tam je bila premeščena v Italijo, kjer je bila v raznih begunskih taboriščih, leta 1948 pa je odšla v Argentino.

Preberite več »

Ivan Žnidar

Ivan Žnidar je bil rojen leta 1920 v Suhadolah pri Komendi. Marca 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko oziroma poslan na vojaško usposabljanje v Nemčijo. Po štirinajstih dneh so jih poslali v Francijo v mesto Dijon južno od Pariza, kjer so imeli štiri mesece vojaške vaje, nato pa so jih vrnili nazaj v Nemčijo. Moral bi na vzhodno fronto, vendar je zaprosil za dopust, ki mu je pripadal, in je namesto na fronto odšel domov. Neke noči so ga obiskali partizani in ga vabili, naj gre z njimi. Ivan se je izgovoril, da ni sposoben za vojaka. Vrnil se je v Nemčijo v svojo enoto in bil nato poslan v Grčijo. Ob koncu vojne se je še z nekaterimi francoskimi mobiliziranci predal grškim partizanom. Po prihodu Angležev so jih ti prepeljali v Italijo. Bil je v različnih taboriščih v južni Italiji, dokler ni leta 1948 odšel v Argentino.

Preberite več »

France Resnik

France Resnik je bil rojen leta 1926 v Trebelnem pri Palovčah. Avgusta 1943 je bil za šest mesecev vpoklican v nemško državno delovno službo, nato pa mobiliziran v nemško vojsko in poslan na jug Francije na Azurno obalo, kjer je bil stražar. Čakali so na zavezniške ladje in imeli vojaške vaje. Avgusta 1944 so odšli peš čez Alpe v Italijo. Ob koncu vojne se je še z dvema slovenskima mobilizirancema predal Američanom. Poslani so bili v taborišče Aversa pri Neaplju, kjer je bilo med 800 do 900 slovenskih mobilizirancev. Tako kot mnogi Slovenci v italijanskih taboriščih je tudi on odšel v Argentino. V Slovenijo se je prvič vrnil leta 1970.

Preberite več »

Ivan Drajzibner

Ivan Drajzibner je bil rojen v vasi Sladki Vrh na Štajerskem. Leta 1942 je bil mobiliziran v Hitlerjugend, leta 1943 pa poslan v redno nemško vojsko Wehrmacht v Francijo, kjer je bil pri artileriji. Septembra 1944 so ga med umikom nemške vojske iz Francije zajeli francoski vojaki. Čez štirinajst dni je bil skupaj z drugimi ujetniki predan Američanom in je bil v taborišču Averso v Italiji do januarja 1945. Ujetnike so nato predali Angležem in jih pripeljali v taborišče blizu Brindisija. Po koncu vojne se je še z nekaterimi ujetniki vključil v angleško vojsko, kjer je skupaj z drugimi vozil vojni material iz Italije v Avstrijo in Nemčijo. Leta 1947, ko so se Angleži umaknili iz Italije, so bili ujetniki poslani v civilna begunska taborišča. Ivan je odšel v begunsko taborišče Senigallia in je tam ostal dve leti. V taborišču se je poročil, z ženo sta leta 1949 odšla v Argentino, kjer si je ustvaril dom in družino. V Slovenijo se je vrnil večkrat, prvič leta 1971.

Preberite več »