Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Tag: druga svetovna vojna

Lidija Čušin

Lidijo Čušin, ki v Avstraliji živi že 52 let, je pot na daljno celino pripeljala po slučaju. Tja se je odpravila legalno in ker je ob prihodu že imela urejeno stanovanje, je bil zanjo nov začetek nekoliko lažji. Aktivno se je vključila v slovensko skupnost in začela delovati za slovensko šolo. Velik pomen daje ohranjanju lepe slovenske besede, zato skrbi za bogato družinsko knjižnico in redno spremlja novice iz domovine. V Avstraliji se čuti svobodno in ji veliko pomeni, da je že od prihoda dalje lahko javno povedala tisto, kar je mislila.

Preberite več »

Anton Pirc

Anton Pirc je bil rojen leta 1935 v Gornjem Križu pri Žužemberku. Anton se spominja časov med drugo svetovno vojno, ko so živeli v strahu pred partizanskim in okupatorjevim nasiljem. Tudi konec vojne družini ni prinesel mirnega življenja. Oče se je po vojni še nekaj časa skrival. Družina se je le s težavo preživljala.

Preberite več »

Suzana Guoth

Suzana Guoth, upokojena profesorica nemškega in ruskega jezika, pesnica, prevajalka ter avtorica več knjig, se je rodila leta 1943 v Sombotelu na Madžarskem. V Puconcih je preživela otroška leta pri dedku Adamu Luthru, evangeličanskemu duhovniku.

Preberite več »

Rozalija Lindič, rojena Trunkelj

Rozalija Lindič, rojena Trunkelj, je bila rojena leta 1932 v Logu pri Žužemberku. Oče je moral med drugo svetovno vojno zbežati od doma zaradi strahu pred partizanskim nasiljem. Partizani so nato julija 1944 umorili mamo Marijo. Osem otrok je ostalo samih brez staršev. Otroci so bili deležni partizanskega nasilja še po materini smrti in tudi še po koncu vojne.

Preberite več »

Alojzija Debevec, rojena Trunkelj

Alojzija Debevec je bila rojena leta 1928 v Logu pri Žužemberku. Oče je moral med drugo svetovno vojno zbežati od doma zaradi strahu pred partizanskim nasiljem. Partizani so nato julija 1944 umorili mamo Marijo. Alojzijo, takrat šestnajstletno dekle, so čez nekaj dni po umoru mame odvedli od doma, jo zaprli in mučili.

Preberite več »

Elizabeta Grom Pleničar

Elizabeta Pleničar je bila rojena leta 1922 na Vrhniki. Njen brat Tomaž je bil vrnjen iz Koroške in umorjen v Kočevskem rogu leta 1945. Elizabeta je ob koncu vojne odšla za zaročencem Dušanom Pleničarjem na pot begunstva. Poročila sta se v vojaškem taborišču v Forlìu. V Anglijo sta zakonca Pleničar prispela leta 1948 in zaživela v Londonu. Dušan je bil rojen leta 1921 v Litiji. Poleg mnogih drugih odlikovanj je bil tudi nosilec papeževe medalje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Bil je urednik časopisa Klic Triglava. Umrl je 4. decembra 1992, Elizabeta pa 13. marca 2023.

Preberite več »

Frančiška Kočar in Marija Petek, rojeni Kopač

Frančiška in Marija sta bili rojeni v Prikrnici pri Moravčah. Po vojni sta zaradi partizanskih groženj z nekaterimi družinskimi člani zapustili domovino. Begunska pot ju je vodila prek taborišč Vetrinje, Lienz in Špital, decembra 1948 pa sta se izselili v Argentino.

Preberite več »

Irena Zajec Fajdiga

Irena Zajec Fajdiga je bila rojena v Žireh kot peta od osmih otrok. Med vojno sta bila dva brata mobilizirana v nemško vojsko, zaradi tega so partizani grozili družini. Novembra 1943 so partizani ustrelili očeta, šestnajstletni brat Viktor pa je odšel h gorenjskim domobrancem. Po vojni se je umaknil na avstrijsko Koroško, bil vrnjen nazaj v Jugoslavijo in umorjen. Iz strahu pred partizani se je komaj petnajstletna Irena skupaj s teto 5. maja 1945 umaknila na avstrijsko Koroško. Od tam je bila premeščena v Italijo, kjer je bila v raznih begunskih taboriščih, leta 1948 pa je odšla v Argentino.

Preberite več »

Dr. Vladimir Joseph Rus

Vladimir Joseph Rus je bil rojen leta 1925 na Reki. Leta 1943 je bil mobiliziran v partizane in je opravil oficirski tečaj. Ker so odkrili, da je protikomunist, so ga nameravali likvidirati, zato je zbežal na Sušak, kjer je junija 1944 maturiral. Po vojni se je umaknil v Benetke in nato v Trst, kjer je bil tajnik študentske organizacije slovenskih študentov na tržaški univerzi. Leta 1951 je emigriral v Združene države Amerike. Najprej se je zaposlil kot delavec v različnih tovarnah, nato je bil učitelj na srednji šoli, zatem pa je poučeval kot profesor na clevelandskih univerzah. Kasneje je služboval tudi v kabinetu clevelandskega župana, kjer je vodil odbor za kadrovske vire in gospodarski razvoj mesta Cleveland.

Preberite več »

France Habjan

France Habjan je bil rojen leta 1924 v Ljubljani. Leta 1942 je bil kot osemnajstletni fant poslan v taborišče Gonars. Po prihodu se je javil vaškim stražam, po kapitulaciji Italije pa se je priključil domobrancem. Po vojni se je umaknil na avstrijsko Koroško in se s pobegom rešil pred tem, da bi ga kot ostale domobrance vrnili v Jugoslavijo. Iz taborišča Lienz je odšel v Italijo. Leta 1955 je skupaj z ženo in s sinom odšel v Toronto, kjer so zaživeli v novem okolju.

Preberite več »

Ivan Žnidar

Ivan Žnidar je bil rojen leta 1920 v Suhadolah pri Komendi. Marca 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko oziroma poslan na vojaško usposabljanje v Nemčijo. Po štirinajstih dneh so jih poslali v Francijo v mesto Dijon južno od Pariza, kjer so imeli štiri mesece vojaške vaje, nato pa so jih vrnili nazaj v Nemčijo. Moral bi na vzhodno fronto, vendar je zaprosil za dopust, ki mu je pripadal, in je namesto na fronto odšel domov. Neke noči so ga obiskali partizani in ga vabili, naj gre z njimi. Ivan se je izgovoril, da ni sposoben za vojaka. Vrnil se je v Nemčijo v svojo enoto in bil nato poslan v Grčijo. Ob koncu vojne se je še z nekaterimi francoskimi mobiliziranci predal grškim partizanom. Po prihodu Angležev so jih ti prepeljali v Italijo. Bil je v različnih taboriščih v južni Italiji, dokler ni leta 1948 odšel v Argentino.

Preberite več »

France Resnik

France Resnik je bil rojen leta 1926 v Trebelnem pri Palovčah. Avgusta 1943 je bil za šest mesecev vpoklican v nemško državno delovno službo, nato pa mobiliziran v nemško vojsko in poslan na jug Francije na Azurno obalo, kjer je bil stražar. Čakali so na zavezniške ladje in imeli vojaške vaje. Avgusta 1944 so odšli peš čez Alpe v Italijo. Ob koncu vojne se je še z dvema slovenskima mobilizirancema predal Američanom. Poslani so bili v taborišče Aversa pri Neaplju, kjer je bilo med 800 do 900 slovenskih mobilizirancev. Tako kot mnogi Slovenci v italijanskih taboriščih je tudi on odšel v Argentino. V Slovenijo se je prvič vrnil leta 1970.

Preberite več »

Ivan Drajzibner

Ivan Drajzibner je bil rojen v vasi Sladki Vrh na Štajerskem. Leta 1942 je bil mobiliziran v Hitlerjugend, leta 1943 pa poslan v redno nemško vojsko Wehrmacht v Francijo, kjer je bil pri artileriji. Septembra 1944 so ga med umikom nemške vojske iz Francije zajeli francoski vojaki. Čez štirinajst dni je bil skupaj z drugimi ujetniki predan Američanom in je bil v taborišču Averso v Italiji do januarja 1945. Ujetnike so nato predali Angležem in jih pripeljali v taborišče blizu Brindisija. Po koncu vojne se je še z nekaterimi ujetniki vključil v angleško vojsko, kjer je skupaj z drugimi vozil vojni material iz Italije v Avstrijo in Nemčijo. Leta 1947, ko so se Angleži umaknili iz Italije, so bili ujetniki poslani v civilna begunska taborišča. Ivan je odšel v begunsko taborišče Senigallia in je tam ostal dve leti. V taborišču se je poročil, z ženo sta leta 1949 odšla v Argentino, kjer si je ustvaril dom in družino. V Slovenijo se je vrnil večkrat, prvič leta 1971.

Preberite več »

Jože Gorenc

Jože Gorenc se je rodil leta 1933 v vasi Mali Podlog pri Krškem. Kot osemletni deček je bil skupaj z družino izgnan iz domovine in odpeljan v delovno taborišče v Nemčijo. Štiri leta je bival po več taboriščih, kjer je opravljal različna dela in tam pustil najlepša otroška in mladostna leta. Po vrnitvi domov junija 1945 družini ni prizanesel niti nov komunistični sistem.

Preberite več »

Helena Gaser in Pavla Hauptman, rojeni Arnež

Sestri Helena in Pavla Arnež, rojeni leta 1931 na Jesenicah, sta v času druge svetovne vojne okusili posledice nemške okupacije in predvsem revolucionarnega nasilja. Očeta je ubil domačin z Jesenic, njun brat pa je padel kot vojak v nemški vojski. Partizani so njihov dom in pekarno izropali in zasedli. Mamo so po vojni zaprli v zapor Begunje. Kot begunki sta Helena in Pavla prek taborišča na avstrijskem Koroškem prispeli v Severno Ameriko, kjer sta se vključili v slovensko skupnost in si ustvarili družini. Ostali sta zvesti slovenskemu narodu, kulturi in vrednotam, v katerih sta bili vzgojeni.

Preberite več »