Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Tag: begunska pot

Pavla Maček Eiletz

Pavla Maček Eiletz je bila skupaj s sestro Polono vrnjena iz Koroške na Teharje. Po amnestiji sta bili izpuščeni. Njuna družina je bila ta čas v begunskem taborišču v Trevisu, kamor sta po nekaj mesecih pribežali tudi onidve. Do leta 1948 so prebivali v različnih begunskih taboriščih v Italiji. Leta 1948 so vsi skupaj odpluli v Argentino, kjer so si ustvarili novo življenje.

Preberite več »

Frančiška Kočar in Marija Petek, rojeni Kopač

Frančiška in Marija sta bili rojeni v Prikrnici pri Moravčah. Po vojni sta zaradi partizanskih groženj z nekaterimi družinskimi člani zapustili domovino. Begunska pot ju je vodila prek taborišč Vetrinje, Lienz in Špital, decembra 1948 pa sta se izselili v Argentino.

Preberite več »

Irena Zajec Fajdiga

Irena Zajec Fajdiga je bila rojena v Žireh kot peta od osmih otrok. Med vojno sta bila dva brata mobilizirana v nemško vojsko, zaradi tega so partizani grozili družini. Novembra 1943 so partizani ustrelili očeta, šestnajstletni brat Viktor pa je odšel h gorenjskim domobrancem. Po vojni se je umaknil na avstrijsko Koroško, bil vrnjen nazaj v Jugoslavijo in umorjen. Iz strahu pred partizani se je komaj petnajstletna Irena skupaj s teto 5. maja 1945 umaknila na avstrijsko Koroško. Od tam je bila premeščena v Italijo, kjer je bila v raznih begunskih taboriščih, leta 1948 pa je odšla v Argentino.

Preberite več »

Ivanka in Stanislav Vidmar

Ivanka Vidmar, rojena Ovsenik, je bila rojena leta 1928 v Predosljah na Gorenjskem. Oče Janez Ovsenik je bil med vojno zaprt v nemškem taborišču Ljubelj. Po vojni sta skupaj odšla na avstrijsko Koroško, od koder sta leta 1949 emigrirala v Združene države Amerike. Mama je ostala doma in se jima je šele čez dvanajst let pridružila skupaj s štirimi otroki.

Stanislav Vidmar je bil rojen leta 1922 v Gradencu pri Žužemberku. V času roške ofenzive so ga Italijani odvedli v internacijo na Rab. Januarja 1943 je bil poslan v Treviso, februarja 1943 pa premeščen v Visco. Po kapitulaciji Italije je odšel k domobrancem in bil na postojanki na Ljubljanskem gradu. Po koncu vojne se je kot mnogi domobranci umaknil na avstrijsko Koroško, a se je vračanju v Jugoslavijo izognil. Od leta 1945 do 1950 je delal pri kmetih na avstrijskem Koroškem. V Združene države Amerike je emigriral 27. aprila 1950.

Preberite več »