Kontakt – info@scnr.si

Suzana Guoth

Suzana Guoth

Suzana Guoth, upokojena profesorica nemškega in ruskega jezika, pesnica, prevajalka ter avtorica več knjig, se je rodila leta 1943 v Sombotelu na Madžarskem. V Puconcih je preživela otroška leta pri dedku Adamu Luthru, evangeličanskemu duhovniku. Pri šestnajstih letih se je preselila k staršem na Madžarsko. V Budimpešti je študirala rusko in nemško književnost in jezik, v Moskvi pa psiholingvistiko. V svojem pričevanju deli zgodbo dedka, mame, očeta, maminih bratov v luči dogodkov druge svetovne vojne, povojnih let in vpliva jugoslovansko-madžarske meje na njihovo življenje. Opiše tudi svojo življenjsko pot, poda svoje misli o pomembnosti spominjanja in nesmiselnosti vojne.

Kot se Suzana spominja, je v Puconcih preživela najlepša leta svojega življenja, ker ji je njen dedek Adam zagotovil vse, kar je takrat potrebovala za brezskrbna otroška leta. Živela je v lepem, za takratne razmere sodobnem župnišču, ki je bilo zgrajeno leta 1913 po načrtih njene stare mame, ki je študirala likovno umetnost in pedagogiko v Budimpešti. Dedek Adam je izhajal iz stare plemiške družine, bil je pisatelj in šestdeset let evangeličanski pastor v puconski verski občini. Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji se je zavzel za organizacijo evangeličanske cerkve na Slovenskem in je pozneje bil izbran za podpredsednika jugoslovanske evangeličanske zakonodajne sinode. Kralj Aleksander I. Karađorđević ga je leta 1928 za zasluge pri dejavnosti na literarnem in cerkvenem področju odlikoval z Redom sv. Save. Po drugi svetovni vojni so ga preganjali, bil je dva meseca v preiskovalnem zaporu, toda zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili. Tajna politična policija ga je prisilila, da se je odrekel seniorskemu položaju. Takratna oblast ni tolerirala njegovih prijateljskih odnosov s sosednjimi državami, predvsem z Madžarsko, kjer je končal klasično gimnazijo, doštudiral teologijo in bil posvečen v duhovnika. Po končanem študiju je po takratnem običaju nadaljeval študij v Nemčiji. Bil je visoko izobražen človek, cenil je madžarsko kulturo in gojil stike s kolegi na Madžarskem in dejansko po celi Evropi. Gojil je tudi dobre odnose s prekmurskimi izseljenci v Ameriki.

Dedek Adam Luthar

V pričevanju Suzana spregovori tudi o svoji mami, ki se je med drugo svetovno vojno poročila z Madžarom, ki je v Puconce prišel kot vojaški častnik. Spominja se: »Ko je bilo vojne konec, se je mama morala odločiti, ali želi ostati v Jugoslaviji in se loči od moža Madžara, ali pa zapusti državo. Ona je raje odšla, toda zelo je trpela zaradi domotožja.« Ob odločitvi za odhod v Sombotel njena mama ni vedela, da se je po koncu vojne njen mož znašel v ujetništvu v Sovjetski zvezi. Iz ujetništva se je oče vrnil leta 1947, vendar pa so leta vojne in ujetništva pustile posledice in starša oddaljila drug od drugega. Zaradi vzpostavitve stroge jugoslovansko-madžarske meje so bili po vojni zelo otežkočeni tudi stiki med mamo in hčerko. Mama je ostala na Madžarskem do konca življenja, na Madžarsko je prišla tudi Suzana, ko je to bilo možno.  

Dedek Adam Luthar z otroci (Suzanino mamo, Tiborjem in Gustijem)
Suzanina knjiga (album) o njenem dedku
Suzanine knjige

Suzana Guoth je Študijskemu centru za narodno 7. februarja 2024 podarila avdio posnetek pričevanja, pisno pričevanje in fotografije. Najlepše se ji zahvaljujemo.

Pisno pričevanje:


Posneto: februar 2024, Sombotel (Madžarska)

Pričevanje je posnela: Suzana Guoth

Za objavo pripravili: Neža Strajnar in Mirjam Dujo Jurjevčič