Srečko Gaser je bil rojen 14. marca 1930 na Jesenicah kot najstarejši sin Albina in Francke Gaser. Oče je bil tovarniški delavec v jeseniški železarni in zastopnik Jugoslovanske radničke zveze (JRZ), zato je dobil službo v delavski zbornici v Beogradu. Novembra 1940 se je družina iz Beograda preselila v Kranj, ki so ga ob začetku vojne okupirali Nemci in očetu zasegli pisarno. Oče je bil nekaj časa brez službe, potem pa je dve leti služboval na bolniški blagajni. Kasneje je delal v živilski trgovini Julius Meinl, kjer je skrbel za dostavo kave. Večkrat je dobival pozive od partizanov, da se jim pridruži, pa se ni želel. Kasneje so ga pozvali še domobranci in je skupaj z njimi ustanovil domobransko postojanko v Kranju. Oče je bil odločen protikomunist.
Ob koncu vojne so se z družino umaknili na Koroško. S seboj so vzeli nekaj hrane in šli s kmečkim vozom do Tržiča, od tam pa proti Celovcu in kasneje v Vetrinj. Na poti so se večkrat pojavili partizani. Domobranci so morali Angležem predati vse orožje. Oče je bil v Vetrinju izvoljen za zastopnika za radovljiški okraj in je takrat izvedel, da domobrance vračajo nazaj v Jugoslavijo. V Vetrinju so bili okoli dva meseca, nato so del beguncev preselili v Lienz, kjer so bili dve leti, od tam pa so bili napoteni v Špital. Srečko je v taborišču obiskoval gimnazijo, bil pri skavtih in tudi sicer vedno aktiven. Izučil se je za varilca.
S Koroškega je družina odpotovala v Argentino, kamor so se vozili tri tedne in bili nastanjeni v hotelu Emigrant. Oče se je odločil, da bi šel v Kordobo, kjer je bila boljša klima za njegovo zdravje. A dela ni dobil in je čez eno leto umrl. Srečko se je zaposlil v tovarni za konzerve. Bodočo ženo Heleno Arnež je spoznal že v taborišču na Koroškem. Ves čas sta si dopisovala, in ko je za kratek čas prišla na obisk k njemu v Argentino, sta se civilno poročila. Potem je šel z njo v severno Ameriko, in sta se poročila še cerkveno. Srečko je v Ameriki dobil zaposlitev in delal do osemdesetega leta. Rodili so se jima štirje otroci, družina se je razširila tudi z vnuki. Kljub vsem preprekam, ki jih je doživel, je bil Srečko zadovoljen, da živi v miru in svobodi.
Posneto: 14. oktobra 2011, Cleveland (ZDA)
Pogovor je vodila: Marta Keršič, kamera: Jelka Piškurić
Za objavo pripravila: Marta Keršič
