Kontakt – info@scnr.si

Spomini Josipa Lesarja (1901–1984)

Josip Lesar

Josip Lesar, slovenski notar, je v petdesetih letih 20. stoletja v Argentini zapisal svoje spomine, namenjene potomcem, kot se je sam izrazil. Vendar pa imajo ti spomini širši družbeni pomen in predstavljajo neprecenljiv zgodovinski vir.

Lesar je z zapisi zanimivih spominov in pogledov na svet ustvaril ne le rodbinsko kroniko, ampak tudi pomemben dokument svojega časa, ki prispeva k razumevanju slovenske zgodovine 20. stoletja. Njegove misli nudijo dragocen vpogled v razmišljanje in doživljanje človeka, ki je imel neverjeten smisel za zgodovino in veliko ljubezen do dediščine, tradicije, družine in širše skupnosti.

V svojem uvodu je Lesar delil razlog za pisanje spominov: »Odkar sem po sili razmer moral zapustiti rodno zemljo, še v povečani meri pogrešam opisovanja preteklosti svojih najbližjih, domačih razmer itd. Zato se mi je porodila misel, da bi zapustil potomcem nekaj, kar bi jih spominjalo na prednike, na njih življenje in na njih delo. Vse to pisanje je podobno nekakemu pismu, pisanemu pozneje živečemu. Naj bi on spet po svoje napisal pismo svojemu potomcu! Mislim, da bi to utegnilo povezati rodove med seboj v ožjo rodbinsko zvezo. – Zdi se mi, da Slovenci kot mlad in neznaten narodič pogrešamo tega načina spoznavanja svoje zgodovine.« S svojo modrostjo, delavnostjo, natančnostjo in pisateljsko žilico je Lesarju uspelo ohraniti trajen spomin na svoje korenine in na obdobje, v katerem je živel.

Josip Lesar se je rodil 13. septembra 1901 v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem, v številni družini Antona Lesarja in Terezije, rojene Hren. Bil je zelo bister fant, zato je po končani ljudski šoli v Ribnici nadaljeval šolanje v Ljubljani. Kljub temu, da sta mu v gimnazijskem obdobju umrla oba starša, je nadaljeval izobraževanje in se kasneje vpisal na študij prava. Preživljal se je predvsem z inštrukcijami, med počitnicami pa je veliko pomagal doma pri kmečkih opravilih. Po uspešno zaključenem študiju je od leta 1926 do maja 1934 delal v notarski pisarni v Ribnici, kjer je spoznal tudi svojo ženo Alojzijo Lunder. Rodili sta se jima dve hčerki, Irena (1931) in Regina (1932). Nekaj let kasneje se je družina preselila v Brežice, kjer je bil Josip imenovan za javnega  notarja. Politika ga je zanimala že od dijaških let in je postal vidnejši član Slovenske ljudske stranke.

Druga svetovna vojna ga je zelo zaznamovala. Že 27. aprila 1941 je z družino zbežal iz Brežic v Ribnico v italijansko okupacijsko cono, saj mu je nemška upravna oblast grozila. Po odhodu so mu Nemci zaplenili vse družinsko imetje v Brežicah. Italijanske oblasti so Josipa poslale v internacijo v Kočevje, od koder se je bolan vrnil šele po koncu italijanske okupacije, septembra 1943. Zaradi partizanskega nasilja in nemške nevarnosti se je nato umaknil v Ljubljano. Postal je tajnik Ljubljanskega podpornega gibanja, ki mu je predsedoval pisatelj Narte Velikonja. 5. maja 1945 je z družino ponovno bežal, tokrat zaradi strahu pred partizanskim nasiljem. Pot jih je vodila preko Kranja, Tržiča in Ljubelja do Celovca, od tam pa v Videm in nato prek številnih begunskih taborišč po Italiji (Monigo, Servigliano, Senigallia). 23. maja 1948 je z družino prišel v Argentino.

V Argentini Lesarju ni uspelo nostrificirati diplome iz prava, vendar se je, kot je zapisala njegova vnukinja, vseeno znašel in kmalu dobil delo uradnika na državnem ministrstvu za javna dela, kjer je ostal do upokojitve. Bil je aktiven član slovenske skupnosti v Buenos Airesu.

Lesarjeva ljubezen do zgodovine in domače pokrajine se je pokazala že pri skrbnem urejanju, dopolnjevanju in izdaji knjige Antona Skubica »Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine«, ki je izšla leta 1976 v Buenos Airesu in obsega kar 786 strani. To pa ni bilo edino zgodovinsko delo, ki ga je Lesar opravil v Argentini, saj v zadnjem obdobju preko Lesarjevih sorodnikov v javnost prihajajo njegovi številni zapisi. Na SCNR smo že objavili edinstven dokument »Seznam požganih vasi med drugo svetovno vojno na območju Dolenjske, Bele krajine, Ljubljane in okolice«, iz katerega je razvidna razsežnost okupatorskega in revolucionarnega nasilja. V Lesarjevem rojstnem kraju je Vaško etnološko turistično društvo Hrovača leta 2023 izdalo izredno bogato in zanimivo knjigo »Hrvača, opis gospodarske strukture kmečke vasi«, ki obravnava gospodarsko strukturo, običaje in življenje na vasi ter iz katere se vidi njegova ljubezen do rojstne vasi.

Pred nami pa so spomini, ki obsegajo več kot 300 tipkanih strani. Poleg tega so ohranjena še številna Lesarjeva pisma. Spomini bodo izdani tudi v knjižni obliki. 

Josip Lesar, Pismo potomcem I

Josip Lesar, Pismo potomcem II


Za objavo pripravila: Neža Strajnar