Rudi Kolarič se je rodil 21. marca 1932 na Brezovici pri Ljubljani v uspešni trgovski družini. Starša Rudolf in Marija sta s trgovino začela leta 1931, pred začetkom druge svetovne vojne pa sta imela poleg matične enote na Brezovici še podružnici v Dragomerju in Notranjih Goricah. Živeli so zgledno in zadovoljno, starša sta bila zelo prijazna do vseh strank, zato so ju spoštovali. Ob nemško-italijanski okupaciji in kapitulaciji jugoslovanske vojske jih je preveval strah, okupatorja namreč ni maral nihče.
V tem času je prišla na površje Osvobodilna fronta, ki so jo imeli za odrešilno organizacijo in jo je podpirala tudi Kolaričeva družina. Prelomen datum je bil 13. junij 1942, ko je do njih prišla vest o krutem partizanskem nasilju in uboju Mravljetovih fantov in očeta z Brezovice. Partizansko nasilje se je nadaljevalo, zato so se ljudje vedno bolj zgražali nad delom OF. Spoznali so, da se za njo skriva komunizem in da OF ne vodi boja proti okupatorju. Ravno nasprotno, povzročala je novo, še hujše zlo.
Rudijev oče je bil po razpadu Jugoslavije kot ujetnik poslan v nemško ujetništvo. Doma so ostale samo ženske in Rudi se spominja, kako so se bali, da jih bodo pobili partizani. OF je s svojim delovanjem proti nedolžnim ljudem povzročila nastanek vaških straž, ki so skrbele izključno za samoobrambo. Na listo za odstranitev so prišli vsi, ki niso bili za OF. Kot pravi Rudi, se je nasilje začelo s strani OF, nasilja pa noben civiliziran narod ne more sprejeti.
Od leta 1945, ko je Rudi zapustil domovino in šel v begunstvo, se ni več vrnil domov. Ima sicer veliko domotožje, a ker ima ob sebi družino in prijatelje, to lažje premaguje.
Posneto: 13. oktobra 2011, Cleveland (ZDA)
Pogovor je vodila in posnela: Marta Keršič
Za objavo pripravila: Marta Keršič
