Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Pričevanja

Lidija Čušin

Lidijo Čušin, ki v Avstraliji živi že 52 let, je pot na daljno celino pripeljala po slučaju. Tja se je odpravila legalno in ker je ob prihodu že imela urejeno stanovanje, je bil zanjo nov začetek nekoliko lažji. Aktivno se je vključila v slovensko skupnost in začela delovati za slovensko šolo. Velik pomen daje ohranjanju lepe slovenske besede, zato skrbi za bogato družinsko knjižnico in redno spremlja novice iz domovine. V Avstraliji se čuti svobodno in ji veliko pomeni, da je že od prihoda dalje lahko javno povedala tisto, kar je mislila.

Preberite več »

Peter Mandelj

Peter Mandelj se je rodil v Šmartnem pri Litiji. Kot 18-letni fant je kljub nevarnosti in tveganju pobegnil čez mejo v Italijo in od tam v Avstralijo. Ob prihodu na daljno celino se je aktivno vključil v življenje tamkajšnje slovenske skupnosti in prevzel več odgovornih funkcij v različnih organizacijah za begunce. Tako kot ostali člani slovenskih društev je tudi Peter prispeval veliko prostovoljnega dela za ohranitev in razvoj slovenstva. Močno se je angažiral v podpori pri nastajanju samostojne Slovenije in bil izredno ponosen na njeno razglasitev. Ljubezen do Slovenije prenaša na svoje naslednike.

Preberite več »

Mirko Cuderman

Mirko Cuderman je bil rojen v Orehovljah pri Kranju. V Avstralijo je prišel leta 1960. Tri leta po prihodu se je poročil s Slovenko. Z ženo sta skrbela, da sta slovensko besedo prenesla tudi na svoje otroke. Vse do današnjih dni je aktivno vključen v delo slovenske skupnosti v Queenslandu. Še vedno piše kot poročevalec za revijo avstralskih Slovencev, »Misel«, pa tudi za druge medije. V času osamosvajanja Slovenije je bil zelo dejaven v Slovenskem narodnem svetu Queensland, ki je postala vodilna in aktivna organizacija v boju za samostojno Slovenijo. Avstraliji je hvaležen, ker mu je dala osebno svobodo in možnost napredovanja.

Preberite več »

Francka Anžin

Francka Anžin se je rodila leta 1922 v vasi Groblje, v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Francka je bila najstarejša od osmih otrok. V času druge svetovne vojne so družino Nemci izselili na Tirolsko. 17 let je bila zaposlena v tovarni Induplati Jarše. V Avstralijo se je odpeljala z ladjo iz Neaplja. V Melbournu je kot kuharica delala za patra Bazilija in še za druge patre. Družabnega življenja in prostega časa ni imela veliko, saj je ves svoj čas posvetila delu za župnijo. V Avstraliji in med Avstralci se je vedno zelo dobro počutila.

Preberite več »

Romana Žetko

Romana Žetko je ponosna Kraševka iz vasice Avber pri Sežani, ki v Avstraliji biva že več kot šestdeset let. Njeno otroštvo je bilo prežeto z revščino in težkim delom, po naključju pa jo je pot vodila v daljne kraje. V Avstraliji je bila kar 22 let dejavna v slovenski skupnosti, predvsem v klubu Jadran, ki ga je devet let vodila kot predsednica kluba. Avstralski državi je hvaležna, da ji je omogočila življenje v blagostanju. Slovenščino ohranja zato, ker se veliko druži z avstralskimi Slovenci, ki so ponosni na svoj jezik in ga ohranjajo bolj, kot Slovenci v domovini.

Preberite več »

Vida Tončič Kravos

Vida Tončič Kravos je bila rojena v Hrušici pri Ilirski Bistrici. V času šolanja je doživela precej ponižanj in šikaniranja. Na pot v tujino je šla ilegalno leta 1958, stara 20 let, v upanju, da ji bo tujina omogočila boljše pogoje za življenje. Ko je odhajala od doma, se je skrivaj poslovila od staršev in ob slovesu še zadnjič pogledala svojega bolnega očeta, mamo in mlajšo sestrico. Čakala jo je dolga in negotova pot v tujino, ki pa je bila pospremljena s srečanji z mnogimi dobrimi ljudmi, ki so ji lajšali skrbi. Po desetletjih bivanja v Avstraliji ima še vedno domotožje in ohranja Slovenijo v srcu.

Preberite več »