Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Pričevanja

Lidija Čušin

Lidijo Čušin, ki v Avstraliji živi že 52 let, je pot na daljno celino pripeljala po slučaju. Tja se je odpravila legalno in ker je ob prihodu že imela urejeno stanovanje, je bil zanjo nov začetek nekoliko lažji. Aktivno se je vključila v slovensko skupnost in začela delovati za slovensko šolo. Velik pomen daje ohranjanju lepe slovenske besede, zato skrbi za bogato družinsko knjižnico in redno spremlja novice iz domovine. V Avstraliji se čuti svobodno in ji veliko pomeni, da je že od prihoda dalje lahko javno povedala tisto, kar je mislila.

Preberite več »

Peter Mandelj

Peter Mandelj se je rodil v Šmartnem pri Litiji. Kot 18-letni fant je kljub nevarnosti in tveganju pobegnil čez mejo v Italijo in od tam v Avstralijo. Ob prihodu na daljno celino se je aktivno vključil v življenje tamkajšnje slovenske skupnosti in prevzel več odgovornih funkcij v različnih organizacijah za begunce. Tako kot ostali člani slovenskih društev je tudi Peter prispeval veliko prostovoljnega dela za ohranitev in razvoj slovenstva. Močno se je angažiral v podpori pri nastajanju samostojne Slovenije in bil izredno ponosen na njeno razglasitev. Ljubezen do Slovenije prenaša na svoje naslednike.

Preberite več »

Anton Pirc

Anton Pirc je bil rojen leta 1935 v Gornjem Križu pri Žužemberku. Anton se spominja časov med drugo svetovno vojno, ko so živeli v strahu pred partizanskim in okupatorjevim nasiljem. Tudi konec vojne družini ni prinesel mirnega življenja. Oče se je po vojni še nekaj časa skrival. Družina se je le s težavo preživljala.

Preberite več »

Mirko Cuderman

Mirko Cuderman je bil rojen v Orehovljah pri Kranju. V Avstralijo je prišel leta 1960. Tri leta po prihodu se je poročil s Slovenko. Z ženo sta skrbela, da sta slovensko besedo prenesla tudi na svoje otroke. Vse do današnjih dni je aktivno vključen v delo slovenske skupnosti v Queenslandu. Še vedno piše kot poročevalec za revijo avstralskih Slovencev, »Misel«, pa tudi za druge medije. V času osamosvajanja Slovenije je bil zelo dejaven v Slovenskem narodnem svetu Queensland, ki je postala vodilna in aktivna organizacija v boju za samostojno Slovenijo. Avstraliji je hvaležen, ker mu je dala osebno svobodo in možnost napredovanja.

Preberite več »

Francka Anžin

Francka Anžin se je rodila leta 1922 v vasi Groblje, v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Francka je bila najstarejša od osmih otrok. V času druge svetovne vojne so družino Nemci izselili na Tirolsko. 17 let je bila zaposlena v tovarni Induplati Jarše. V Avstralijo se je odpeljala z ladjo iz Neaplja. V Melbournu je kot kuharica delala za patra Bazilija in še za druge patre. Družabnega življenja in prostega časa ni imela veliko, saj je ves svoj čas posvetila delu za župnijo. V Avstraliji in med Avstralci se je vedno zelo dobro počutila.

Preberite več »

Romana Žetko

Romana Žetko je ponosna Kraševka iz vasice Avber pri Sežani, ki v Avstraliji biva že več kot šestdeset let. Njeno otroštvo je bilo prežeto z revščino in težkim delom, po naključju pa jo je pot vodila v daljne kraje. V Avstraliji je bila kar 22 let dejavna v slovenski skupnosti, predvsem v klubu Jadran, ki ga je devet let vodila kot predsednica kluba. Avstralski državi je hvaležna, da ji je omogočila življenje v blagostanju. Slovenščino ohranja zato, ker se veliko druži z avstralskimi Slovenci, ki so ponosni na svoj jezik in ga ohranjajo bolj, kot Slovenci v domovini.

Preberite več »

Vida Tončič Kravos

Vida Tončič Kravos je bila rojena v Hrušici pri Ilirski Bistrici. V času šolanja je doživela precej ponižanj in šikaniranja. Na pot v tujino je šla ilegalno leta 1958, stara 20 let, v upanju, da ji bo tujina omogočila boljše pogoje za življenje. Ko je odhajala od doma, se je skrivaj poslovila od staršev in ob slovesu še zadnjič pogledala svojega bolnega očeta, mamo in mlajšo sestrico. Čakala jo je dolga in negotova pot v tujino, ki pa je bila pospremljena s srečanji z mnogimi dobrimi ljudmi, ki so ji lajšali skrbi. Po desetletjih bivanja v Avstraliji ima še vedno domotožje in ohranja Slovenijo v srcu.

Preberite več »

Spomini Josipa Lesarja (1901–1984)

Josip Lesar, slovenski notar, je v petdesetih letih 20. stoletja v Argentini zapisal svoje spomine, namenjene potomcem, kot se je sam izrazil. Vendar pa imajo ti spomini širši družbeni pomen in predstavljajo neprecenljiv zgodovinski vir.

Preberite več »

Miklavž Kavčič

Miklavž Kavčič je okusil krutost vojnega in povojnega časa, v katerem je izgubil pet bratov, šesti brat je šel kot begunec v Argentino. Leta 1946 je njihovega ata ubila ročna bomba, ob tem, ko jo je razstavljal. Mama je ostala sama s sedmimi nepreskrbljenimi otroki, povojna oblast je popolnoma izropala njihov dom. Miklavž je moral zapustiti šolanje na klasični gimnaziji, ker je bil z ‘nasprotnega’ demokratičnega tabora. Kasneje je z velikim trudom dokončal fakulteto in ustvaril bogato kariero na delovnem mestu. Težka leta drugorazrednosti ga niso uničila, bolečina zaradi izgube bratov in prestanih krivic pa se vleče vse do današnjih dni, ko Miklavž še vedno ne ve, kje ležijo posmrtni ostanki njegovih bratov.

Preberite več »

Zapuščina mag. Andreja Aplenca v zvezi z Združenjem žrtev komunističnega nasilja

Mag. Andrej Aplenc je bil rojen 2. septembra 1930 v Ljubljani. Kot dijak in študent je bil dvakrat zaprt na Golem otoku. Kasneje je zaradi političnih razlogov odšel v Švico in potem v ZDA, kjer je leta 1970 magistriral na Thayer School of Enginering, Dartmouth College. Leta 1990 se je vrnil v Slovenijo. Od takrat je bil dejaven v organizacijah civilne družbe, ki so kritično presojale politične razmere.

Preberite več »

Suzana Guoth

Suzana Guoth, upokojena profesorica nemškega in ruskega jezika, pesnica, prevajalka ter avtorica več knjig, se je rodila leta 1943 v Sombotelu na Madžarskem. V Puconcih je preživela otroška leta pri dedku Adamu Luthru, evangeličanskemu duhovniku.

Preberite več »

Matevž Košir

Košir Matevž v svojem pričevanju predstavi življenjsko pot strica Jakoba Koširja, ki je bil njegov birmanski boter in mu je bil kot oče. Na njihovi kmetiji je Matevž služil za pastirja. Jakob je pristopil k domobrancem, ob koncu vojne maja 1945 pa se je skupaj z njimi odpravil proti avstrijski Koroški. Kot ostali domobranci je bil vrnjen v Jugoslavijo, sled za njim se je izgubila. Nazadnje so ga videli v taborišču v Škofji Loki, domači pa predvidevajo, da je bil skupaj z več tisoč domobranci umorjen s strani povojne komunistične oblasti v Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu. Še danes iščejo njegove posmrtne ostanke.

Preberite več »

Čez ocean v novo življenje: Usode slovenskih povojnih političnih begunk

Leta 2023 je na Študijskem centru za narodno spravo izšla monografija z naslovom Čez ocean v novo življenje: Usode slovenskih povojnih političnih begunk, avtoric Marte Keršič, Neže Strajnar in Mirjam Dujo Jurjevčič. Knjiga je izšla v elektronski obliki in je dostopna na povezavi https://zakladnicaspominov-scnr.si/wp-content/uploads/2023/12/CezOceanVNovoZivljenje_2023.pdf Izdajo knjige je sofinanciral Urad Vlade

Preberite več »

Janko Maček

Janko Maček, raziskovalec, pisec in vnet zbiralec pričevanjskih zgodb, ki je svoje zapise redno objavljal v reviji Zaveza in v več samostojnih monografijah. Njegovi zapisi so bogat in nepogrešljiv vir za raziskovanje polpretekle slovenske zgodovine, ki jo sodelavci SCNR vključujemo v raziskave o med- in povojnem revolucionarnem nasilju. Hvaležni smo mu za vse opravljeno delo, ki v slovenski prostor prinaša prepotreben uvid v bolečo resničnost naše preteklosti, hkrati pa z iskanjem resnice postavlja temelje za spravni proces ter življenje v miru in sožitju.

Preberite več »

Rozalija Lindič, rojena Trunkelj

Rozalija Lindič, rojena Trunkelj, je bila rojena leta 1932 v Logu pri Žužemberku. Oče je moral med drugo svetovno vojno zbežati od doma zaradi strahu pred partizanskim nasiljem. Partizani so nato julija 1944 umorili mamo Marijo. Osem otrok je ostalo samih brez staršev. Otroci so bili deležni partizanskega nasilja še po materini smrti in tudi še po koncu vojne.

Preberite več »

Alojzija Debevec, rojena Trunkelj

Alojzija Debevec je bila rojena leta 1928 v Logu pri Žužemberku. Oče je moral med drugo svetovno vojno zbežati od doma zaradi strahu pred partizanskim nasiljem. Partizani so nato julija 1944 umorili mamo Marijo. Alojzijo, takrat šestnajstletno dekle, so čez nekaj dni po umoru mame odvedli od doma, jo zaprli in mučili.

Preberite več »

Jure Igor Ahčin

Jure Igor Ahčin se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Še kot gimnazijec je odšel k domobrancem, kjer je bil v štabu šolske skupine pri podpolkovniku Ernestu Peterlinu. Dobro je poznal tudi domobranskega generala Franca Krenerja. Po vojni je odšel v Vetrinj, nato v begunsko taborišče Špital, od tam pa je pobegnil v Italijo. Bil je v različnih begunskih taboriščih v Italiji in maja 1948 odšel v Argentino.

Preberite več »