Kontakt – info@scnr.si
Jože Žakelj se je rodil leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Vojni čas mu ni ostal v spominu, revolucionarno nasilje pa je hudo prizadelo in trajno zaznamovalo njegovo širšo družino in domačine Šentjošta. Po koncu druge svetovne vojne se je Jožetov oče, nekdanji domobranec skrival, potem pa se je
Pavla Maček Eiletz je bila skupaj s sestro Polono vrnjena iz Koroške na Teharje. Po amnestiji sta bili izpuščeni. Njuna družina je bila ta čas v begunskem taborišču v Trevisu, kamor sta po nekaj mesecih pribežali tudi onidve. Do leta 1948 so prebivali v različnih begunskih taboriščih v Italiji. Leta
Frančiška in Marija sta bili rojeni v Prikrnici pri Moravčah. Po vojni sta zaradi partizanskih groženj z nekaterimi družinskimi člani zapustili domovino. Begunska pot ju je vodila prek taborišč Vetrinje, Lienz in Špital, decembra 1948 pa sta se izselili v Argentino.
Irena Zajec Fajdiga je bila rojena v Žireh kot peta od osmih otrok. Med vojno sta bila dva brata mobilizirana v nemško vojsko, zaradi tega so partizani grozili družini. Novembra 1943 so partizani ustrelili očeta, šestnajstletni brat Viktor pa je odšel h gorenjskim domobrancem. Po vojni se je umaknil na
V družini Žužek je bilo petnajst otrok, dva sta umrla takoj po rojstvu. Štirje bratje so bili pri jezuitih, dva sta kasneje izstopila. Oče je delal v javni upravi in je bil nasprotnik komunizma. Družina je zapustila Slovenijo 5. maja 1945 z mislijo, da se čez štirinajst dni vrnejo. Pot
Ivan Žnidar je bil rojen leta 1920 v Suhadolah pri Komendi. Marca 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko oziroma poslan na vojaško usposabljanje v Nemčijo. Po štirinajstih dneh so jih poslali v Francijo v mesto Dijon južno od Pariza, kjer so imeli štiri mesece vojaške vaje, nato pa so
Tone Žagar je bil rojen leta 1929 v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Očeta je ubila bomba, ki so jo leta 1943 podtaknili partizani. Družina se je po njegovi smrti težko preživljala. Po vojni je Tone skupaj s sestro odšel na avstrijsko Koroško. Tam je srečal brata Franca, ki pa se
France Resnik je bil rojen leta 1926 v Trebelnem pri Palovčah. Avgusta 1943 je bil za šest mesecev vpoklican v nemško državno delovno službo, nato pa mobiliziran v nemško vojsko in poslan na jug Francije na Azurno obalo, kjer je bil stražar. Čakali so na zavezniške ladje in imeli vojaške
Ivan Drajzibner je bil rojen v vasi Sladki Vrh na Štajerskem. Leta 1942 je bil mobiliziran v Hitlerjugend, leta 1943 pa poslan v redno nemško vojsko Wehrmacht v Francijo, kjer je bil pri artileriji. Septembra 1944 so ga med umikom nemške vojske iz Francije zajeli francoski vojaki. Čez štirinajst dni
Mici Malavašič se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očeta so med vojno ustrahovali partizani, da ga bodo umorili, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki je bil kasneje žrtev revolucionarnega nasilja. Družina Malavašič je šla po koncu vojne
Albinca Žonta Malavašič iz Šentjošta nad Horjulom je bila med drugo svetovno vojno priča revolucionarnemu nasilju, požigu domače hiše, doživela je umor dveh bratov, neprestano je bila v strahu pred partizani, ob koncu vojne pa je bila prisiljena v umik v tujino zaradi partizanskega maščevanja. Z družino je zbežala na
Dr. Rozina Švent, zgodovinarka in bibliotekarka, o odnosu Branka Rebozova do slovenstva: »Jaz sem se z Brankom osebno trikrat srečala, dvakrat, ko je bil na obisku v Sloveniji, to je bilo 2000 in 2005, in osebno v Buenos Airesu leta 2001. Tako predanega človeka slovenstvu težko najdeš med izseljenci …
Jožejka Debeljak Žakelj, hčerka dr. Tineta Debeljaka, govori o svojem življenju, očetu, o dolgih letih ločenosti od njega, begunstvu in teti slikarki Bari Remec. Danes živi v provinci Tucumán na SZ Argentine, kjer biva le še peščica Slovencev, ki pa z neverjetno ljubeznijo ohranjajo slovenski jezik in globoko spoštovanje do
Mirko Gogala je kot povojni begunec našel zatočišče v Argentini in je naredil ogromno dobrega za ljudi, ki so mu bili dodeljeni kot duhovnemu pastirju, tako za Slovence kot Argentince. Ni delal razlik med narodi, šlo mu je za božjo slavo. V argentinski cerkvi je dosegel veliko častnih mest kot
Jože Tominc je bil rojen v Argentini kot sin begunskih staršev. Od njiju je prevzel veliko ljubezen do domovine Slovenije. Ker se je poročil z Argentinko, je okusil grenkobo izključenosti iz slovenske skupnosti. Od prvega obiska Slovenije se redno vrača v rodni kraj svojih staršev.
Po čudežu je Justini Lukančič večkrat uspelo ubežati smrti. Pogum in trdna volja sta jo peljali preko številnih ovir. S prijateljico Pavlo sta se izdajali za ujetnici iz Auschwitza in tako šli mimo številnih partizanskih patrulj ter srečno prispeli v Italijo. Enajstega julija 1948 je z ladjo odplula proti Argentini.
Zbiramo in proučujemo dokumente, zgodbe in spomine pričevalcev 20. stoletja, objavljamo raziskave in zbrana pričevanja, pripravljamo posvete in razprave na temo slovenske zgodovine 20. stoletja.
Copyright © 2021 Zakladnica spominov | Politika zasebnosti
To spletno mesto uporablja piškotke za namen izboljšave delovanja spletnega mesta. Več informacij najdete v naših pravilih o rabi piškotkov.
