Kontakt – info@scnr.si

Pričevanja in zapuščine časov

Category: Avstralija

Mirko Cuderman

Mirko Cuderman je bil rojen v Orehovljah pri Kranju. V Avstralijo je prišel leta 1960. Tri leta po prihodu se je poročil s Slovenko. Z ženo sta skrbela, da sta slovensko besedo prenesla tudi na svoje otroke. Vse do današnjih dni je aktivno vključen v delo slovenske skupnosti v Queenslandu. Še vedno piše kot poročevalec za revijo avstralskih Slovencev, »Misel«, pa tudi za druge medije. V času osamosvajanja Slovenije je bil zelo dejaven v Slovenskem narodnem svetu Queensland, ki je postala vodilna in aktivna organizacija v boju za samostojno Slovenijo. Avstraliji je hvaležen, ker mu je dala osebno svobodo in možnost napredovanja.

Preberite več »

Francka Anžin

Francka Anžin se je rodila leta 1922 v vasi Groblje, v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Francka je bila najstarejša od osmih otrok. V času druge svetovne vojne so družino Nemci izselili na Tirolsko. 17 let je bila zaposlena v tovarni Induplati Jarše. V Avstralijo se je odpeljala z ladjo iz Neaplja. V Melbournu je kot kuharica delala za patra Bazilija in še za druge patre. Družabnega življenja in prostega časa ni imela veliko, saj je ves svoj čas posvetila delu za župnijo. V Avstraliji in med Avstralci se je vedno zelo dobro počutila.

Preberite več »

Romana Žetko

Romana Žetko je ponosna Kraševka iz vasice Avber pri Sežani, ki v Avstraliji biva že več kot šestdeset let. Njeno otroštvo je bilo prežeto z revščino in težkim delom, po naključju pa jo je pot vodila v daljne kraje. V Avstraliji je bila kar 22 let dejavna v slovenski skupnosti, predvsem v klubu Jadran, ki ga je devet let vodila kot predsednica kluba. Avstralski državi je hvaležna, da ji je omogočila življenje v blagostanju. Slovenščino ohranja zato, ker se veliko druži z avstralskimi Slovenci, ki so ponosni na svoj jezik in ga ohranjajo bolj, kot Slovenci v domovini.

Preberite več »

Vida Tončič Kravos

Vida Tončič Kravos je bila rojena v Hrušici pri Ilirski Bistrici. V času šolanja je doživela precej ponižanj in šikaniranja. Na pot v tujino je šla ilegalno leta 1958, stara 20 let, v upanju, da ji bo tujina omogočila boljše pogoje za življenje. Ko je odhajala od doma, se je skrivaj poslovila od staršev in ob slovesu še zadnjič pogledala svojega bolnega očeta, mamo in mlajšo sestrico. Čakala jo je dolga in negotova pot v tujino, ki pa je bila pospremljena s srečanji z mnogimi dobrimi ljudmi, ki so ji lajšali skrbi. Po desetletjih bivanja v Avstraliji ima še vedno domotožje in ohranja Slovenijo v srcu.

Preberite več »