Kontakt – info@scnr.si

Jože Gorenc

Jože Gorenc se je rodil 26. marca 1933 v vasi Mali Podlog pri Krškem, kot šesti otrok v družini. Preživljali so se s kmetijstvom, že pri dveh letih in pol je Jože izgubil očeta. Ko je bil star štiri leta je postal pastir, pri šestih letih pa je šel v šolo. Njegovi najljubši predmeti so bili matematika, fizika in kemija, pri katerih je imel odlične ocene. Od otroških let ga je zanimala tehnika, zato je želel postati ključavničar. Šolanje se je prekinilo z napadom Nemcev na Jugoslavijo, aprila 1941, ki je za Jožeta in družino pomenilo veliko prelomnico. Postali so del velike reke izgnancev v tretji rajh in se odpravili na pot večletnega bivanja po nemških taboriščih.

Domači so bili proti italijanskemu in nemškemu okupatorju, vedeli pa so tudi, kako je Stalin skupaj s Hitlerjem napadel Poljsko in da ta dva sistema ne bosta prijateljska drug do drugega, saj sta bila preveč izključujoča. Politične in družbene novice jim je prinašal časopis Slovenec, brali pa so tudi Bogoljuba.

Iz Jožetove vasi, ki je štela okoli 120 vaščanov so bili izgnani praktično vsi prebivalci. Tudi Gorenčevi so morali v izgnanstvo, razen najstarejše sestre, ki je takrat delala v Ljubljani. Vlak jih je odpeljal iz Rajhenburga, preko Maribora in Dunaja do taborišča v Nemčiji, ki je bilo postavljeno ob reki Elbi.

Jože in družina so bili nastanjeni v petih delovnih taboriščih, kjer so preživeli štiri vojna leta. Pogoji za življenje so se od taborišča do taborišča razlikovali. Jetniki so morali delati, prehrana je bila slaba, opustiti so morali tudi šolanje. Jože je bil nekaj časa pastir, raznašal je časopise, sicer pa se je družil z otroki iz taborišča. V lagerjih so bili nastanjeni samo Slovenci. Z »lagerfurerji« niso imeli slabih izkušenj, slabši pa so bili njihovi pomočniki. Jožetovi spomini na taboriščna leta so trpki in boleči.

Pot proti domu se je za internirance začela 7. maja 1945, ko so potovali preko Češke, Madžarske, Srbije in Hrvaške. Domov so prispeli na kresni dan 24. junija 1945.

Povojna komunistična oblast z interniranci ni bila prizanesljiva. Prestano trpljenje je Jožeta utrdilo v prepričanju, da se lahko pravična družba gradi samo na poštenju vsakega posameznika. Na neresnici ne more uspeti noben sistem.


Posneto: marec 2021,  Študijski center za narodno spravo, Ljubljan (Slovenija)

Pogovor je vodila: Marta Keršič, kamera: Mirjam Dujo Jurjevčič

Za objavo pripravili: Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič