Štefan, oče Janeza Marolta, se je rodil leta 1899, mama Micka, doma iz Horjula pa leta 1911. Rodilo se jima je šest otrok, Andrej, Janez, Štefan, Micka, Rezka in Lojzka. Lojzka se je rodila junija 1945, ko očeta ni bilo več doma, ker je odšel v begunstvo. Decembra istega leta je umrla hčerka Rezka, a oče za njeno smrt dolgo ni izvedel. Pri hiši sta živela še stric in teta, preživljali so se s kmetovanjem in s tem, kar so pridelali na domači zemlji. Bili so navajeni skromnih razmer.
Vas Korena je spadala v horjulsko občino in je bila od začetka druge svetovne vojne del Ljubljanske pokrajine, ki jo je zasedel italijanski okupator. Oče Štefan Marolt je bil v občini Horjul prvi, ki so ga zaprli Italijani. Po maminem posredovanju pri škofu Rožmanu je bil po desetih tednih izpuščen, ne vedoč, zakaj so ga zaprli.
Že decembra 1941 je oče vedel, da se je treba partizanov izogibati, ker so pobirali ljudi in pod prisilo zahtevali, da sodelujejo z njimi. Večkrat so se ustavili tudi na njihovem domu. Ob ustanovitvi vaške straže je Štefan postal njen član (najprej na Vrhniki, nato v Horjulu, nazadnje na Koreni), čez dan je bil doma, zvečer pa v postojanki. Partizani so imeli svoje taborišče prav blizu stražarjev, s katerimi so potekali občasni boji. Poleti 1942 so partizani tamkajšnjega Dolomitskega odreda umorili maminega brata Lavriša iz Horjula, ker ni želel sodelovati z njimi. Verjetno so ga ubili na Rupah pri Žažarju. Po kapitulaciji Italije se je oče pridružil domobrancem in z njimi ostal do konca vojne.
Maja 1945 je šel oče z domobranci in civilisti kot begunec na Koroško, vendar že v civilu, ker zaradi starosti ni bil več vojaški obveznik. Bolezen mu je preprečila namero, da bi se s tremi tovariši vrnil domov, kar pa mu je rešilo življenje, saj so preostale na poti proti domu zajeli terenci in jih umorili.
Do decembra 1949 je bil oče v begunskem taborišču, nato se je odpravil čez lužo proti Severni Ameriki. Ustalil se je v Clevelandu. Za njim so leta 1959 prišli otroci Štefan, Micka in Lojzka, leta 1962 pa še mama in sin Andrej. Tako je ostal Janez sam doma. Pri delu na kmetiji sta mu bila v pomoč teta in stric, polovico gozda jim je povojna komunistična oblast zaplenila, močno so občutili pomanjkanje tudi zaradi obvezne oddaje. Prvič se je družina spet zbrala skupaj leta 1968, ko je Janez domače obiskal v Ameriki.
Ata pa je prišel prvič na obisk v domovino leta 1973. Iz Amerike je večkrat kaj poslal domov, ker je zaslužil več, kot je potreboval za svoje življenje. Vedno ga je zanimalo, kako je doma, tudi sam je ob srečanjih večkrat pripovedoval, kako je bilo v času vojne in v begunskem taborišču, saj je imel dober spomin.
Sin Janez je ostal na kmetiji, se poročil, si ustvaril družino in še danes živi na Koreni nad Horjulom.
Posneto: oktobra 2017, Korena nad Horjulom (Slovenija)
Pogovor je vodila: Marta Keršič, kamera: Mirjam Dujo Jurjevčič
Za objavo pripravili: Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič
