Kontakt – info@scnr.si

France Habjan

France Habjan je bil rojen 2. januarja 1924 v Mostah v Ljubljani. V družini je bilo pet bratov, oče je bil po poklicu železničar in je bil katoliško usmerjen. V letu 1942 so začeli Italijani v Ljubljani z racijami in takrat so Franceta ter njegovega brata aretirali in odpeljali v taborišče Gonars. Po vrnitvi iz taborišča je v začetku leta 1943 nadaljeval šolanje. Ko so se začele ustanavljati vaške straže, se jim je pridružil. Poslan je bil v Sela pri Šumberku. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in se priključil domobrancem. Poslali so ga v okraj Novo mesto, v 4. domobranski bataljon. V Žužemberku je bil ranjen v boju in poslan v bolnico v Ljubljano, kjer je ostal tri tedne.

Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 je bil France v zaščitnem bataljonu, ki je še nekaj časa ostal v Ljubljani, in se ni umaknil s prvimi begunci na avstrijsko Koroško. Medtem ko so bili na straži, je prišel partizan z motorjem, ki je imel s seboj sezname tistih, ki jih bodo zaprli. Partizan je zbežal, motor s seznami pa je zajela enota, v kateri je bil France. Sezname so vrgli v Ljubljanico. Nato je tudi France odšel skupaj z ostalimi domobranci na Koroško. Ko so na Vetrinjskem polju izvedeli, da se domobranci vračajo, je izkoristil bližino gozda in zbežal. Nato je bil v taborišču Lienz, od koder se je s prijatelji odpravil v Firence, kjer se je vpisal na gozdarsko fakulteto. Od tam je odšel v Trst, se vpisal na dvomesečni učiteljski tečaj in poučeval v Gorici, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Mihajlo Bitežnik. Po enem letu in pol poučevanja v Gorici se je vpisal na tržaško ekonomsko fakulteto in poleg službe še študiral. Leta 1955 je skupaj z ženo in sinom odšel v Toronto, kjer se mu je rodila še hčerka. Družina je zaživela v novem okolju, kar zakonca Habjan nista nikoli obžalovala. France je bil prvi in večkratni predsednik Kanadskega slovenskega kongresa in je deloval tudi v odboru Slovenskega svetovnega kongresa.


Posneto: 16. november 2016, Toronto (Kanada)

Pogovor je vodil in posnel: Renato Podbersič

Za objavo pripravila: Mirjam Dujo Jurjevčič