Branko Rebozov

Branko Rebozov se je rodil leta 1926 v Sevnici in je otroška in mladostna leta preživljal v težkih socialnih razmerah. Odraščal je večinoma v salezijanskih zavodih. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 je bil prisilno mobiliziran k partizanom, od katerih je po dveh mesecih pobegnil in se pridružil domobrancem. Z njimi je šel po koncu vojne kot begunec na avstrijsko Koroško, od koder pa ni bil vrnjen v Jugoslavijo, ampak se je kasneje umaknil v Argentino. Neizmerna ljubezen do Slovenije ga je spremljala vsa leta njegovega bivanja v tujini. V Argentini in Sloveniji je objavljal poezijo in prozo v revijalnem tisku, prevajal mlade slovenske pesnike, ki ustvarjajo v španščini, in leta 2012 izdal pesniško zbirko Črn plamen.

V knjigi Spomini in misli, ki je izšla že po avtorjevi smrti (umrl je leta 2013 v Buenos Airesu), se Branko Rebozov spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Z zgodbo Branka Rebozova se srečamo posredno, in sicer preko besed tržaškega publicista Iva Jevnikarja. Knjiga Spomini in misli je namreč izšla pri založbi Mladika iz Trsta v zbirki Zapisi iz zdomstva, ki jo ureja Ivo Jevnikar.

Nato sledimo spominom Božidarja Trefalta, dobrega Rebozovega prijatelja, ki je z njim preživel medvojne čase in je eden še redkih živih, ki so preživeli uničevalno taborišče Šentvid. Z Brankom se nista srečala od božiča 1944 pa vse do leta 1992, ko je Branko po dolgih desetletjih obiskal Slovenijo. Njuni stiki so spet v polnosti zaživeli.

Stike z Rebozovim in njegov pogled na slovenstvo predstavi tudi bibliotekarka in zgodovinarka dr. Rozina Švent, ki je bila od leta 1982 do upokojitve vodja oddelka Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije, ki deluje v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice. Ta oddelek je bil pred tem imenovan D-fond, v katerem je bila zbrana prepovedana literatura. Dr. Šventova si je z avtorjem dolga leta dopisovala in ga nekajkrat tudi osebno srečala.

Ivo Jevnikar, dr. Rozina Švent, Božidar Trefalt
Vsebinsko in pričevanjsko izredno bogata knjiga Spomini in misli je bila prvič predstavljena 14. marca 2019 na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani.

V pisnem pričevanju Branka Rebozova sledimo podrobnemu opisu dogajanja na Vetrinjskem polju maja 1945, ko je skupaj z domobranci čakal na nadaljnjo usodo. Rebozov zanimivo opiše srečanje s srbskim prostovoljcem, sinom Dimitrija Ljotića, ki je uspel zbežati z vlaka, na katerem so bili srbski prostovoljci, ki so jih Angleži poslali nazaj v Jugoslavijo. Ljotić je opozoril Rebozova in mu povedal, kaj se dogaja z vrnjenimi domobranci, on pa je poskušal o tem seznaniti tudi poveljstvo slovenskega domobranstva. Pri tem je bil neuspešen, še več, grozili so mu celo, da ga bodo zaprli, če bo širil takšne »laži« med vojaki. Skupaj s prijatelji se je odločil za pobeg iz Vetrinja. Pred tem pa je za nasvet in dovoljenje za pobeg prosil še Vuka Rupnika.

Pisno pričevanje smo prejeli na Študijski center za narodno spravo 1. aprila 2009:


Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta 8. oktobra 2021 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pripravila znanstveni posvet Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu. Na posvetu so bile predstavljene usode sedmih osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino in so poznane tako v zamejstvu in izseljenskih skupnostih kot v širšem slovenskem prostoru, ter na njihovem primeru osvetlili okoliščine, v katerih so se znašli in delovali. Izhodišče za predstavitev so njihovi spomini, ki so doslej izšli v zbirki »Zapisi iz zdomstva«. Zbirko ureja Ivo Jevnikar (tržaška založba Mladika). Na podlagi spominov so predavatelji predstavili  njihovo življenjsko pot. V nadaljevanju predstavljamo referat dr. Andreja Finka o Branku Rebozovu.


Za objavo pripravili: Mirjam Dujo Jurjevčič in Marta Keršič