klemen

Ferdo Bidovec, 1908–1930

(zapuščina Majde Kompan Colja) Ferdo Bidovec je bil slovenski domoljub in organizator odpora proti fašizmu. Na posebnem sodišču za varnost države v Trstu je bil na prvem tržaškem procesu, septembra 1930, skupaj s Franom Marušičem, Zvonimirjem Milošem in Alojzom Valenčičem obsojen na smrt z ustrelitvijo. Ustreljen je bil 6. septembra 1930 na strelišču pri Bazovici. …

Ferdo Bidovec, 1908–1930 Read More »

Uroš Šušterič, 1924–2018

Uroš Šušterič je bil med drugo svetovno vojno častnik jugoslovanske kraljeve vojske (JVvD). Devetnajstega septembra 1946 ga je komunistična oblast zaradi sodelovanja s četniškim oziroma ravnogorskim gibanjem obsodila na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom. Kazen so mu kasneje znižali na leto in pol. V času demokratizacije Slovenije je bil soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije. …

Uroš Šušterič, 1924–2018 Read More »

Stanislav Novačan

Stanislav Novačan je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno oživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo, je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot, na kateri pa ga je še vedno spremljal partijski nadzor.

Antonija Marolt, rojena Prošnik

Antonija Marolt je bila rojena leta 1926 v Horjulu. Njena brata sta bila žrtvi revolucije in njenega nasilja, enega so partizani umorili leta 1942, drugi pa je bil leta 1945 vrnjen s Koroške, umorjen in njegovi posmrtni ostanki ležijo neznano kje. Tončka je bila maja 1945 obsojena na smrt, nato pa pomiloščena na zaporno kazen. Zaprta je bila v taboriščih Šentvid nad Ljubljano, Kočevje, Teharje in Begunje na Gorenjskem. Domov se je vrnila leta 1948.

Mici Malavašič Cassullo

Mici Malavašič se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očeta so med vojno ustrahovali partizani, da ga bodo umorili, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki je bil kasneje žrtev revolucionarnega nasilja. Družina Malavašič je šla po koncu vojne zaradi strahu pred komunizmom na pot z begunci na avstrijsko Koroško. Od tam so leta 1948 prispeli v Argentino, kjer se je Mici aktivno vključila v slovensko skupnost in dolga leta sodelovala pri številnih dejavnostih in projektih Našega doma.

Ivan in Janez Kimovec

Pričevalca Ivan in Janez Kimovec sta sin in vnuk po vojni ubitega Jakoba Kimovca, ki je bil župan občine Vače. Med vojno so partizani ubili tudi hčerko Jakoba Kimovca.

Matija Spudič

Družina Spudič, oče, mati in pet otrok, je bila po vojni odpeljana v koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju (Šterntal), ker so bili potomci podonavskih Nemcev. Takrat je imel gospod Matija osem let, a se še dobro spominja tistih težkih dni v taborišču.

Adolf Malovrh

Adolf Malovrh je bil rojen v Šentjoštu nad Horjulom. Zaradi obtožbe sodelovanja v »Bitenčevi špijonski organizaciji« so ga leta 1949 zaprli in obsodili na sedem let strogega zapora in na dve leti izgube državljanskih pravic.

Magdalena Ančimer Pirnat

Magdalena Ančimer Pirnat iz Pšate nam v svojem pričevanju govori o uboju svojega strica Antona Dolharja iz Predoselj. Čeprav je partizane podpiral ter se pridružil Kokrškemu odredu, so ga ubili partizani leta 1944.