Alojzij Seljak je bil rojen leta 1933 na Lovranovem v občini Bloke. Njegov oče Janez je bil sekirni kovač, zelo uspešen in cenjen. Bil je tudi podžupan občine. Zelo je bil razgledan, zanimal se je za politiko v Rusiji in Španiji ter tako spoznal, kako je komunizem nevaren za narod. Partizani so se bali, da bi s svojim ugledom potegnil za seboj množico znancev. V začetku julija 1942 ga je obiskal svak Franc Martinčič in ga opozoril, da nameravajo partizani ubiti oba. Martinčič ni vedel, zakaj, povedal je le, da je dobil opozorilo od svojega prijatelja, partizana Toneta Šraja – Aljoše. Martinčič se je odločil za pobeg pod italijansko zaščito. Janez pa ni vedel, kaj storiti, saj je imel šest otrok. Odločil se je, da se bo nekaj časa skrival v jami ob potoku, dokler se vse ne umiri. Čez nekaj časa je prišel Janezov prijatelj k njegovi ženi in zagotovil, da se mu ne bo nič zgodilo in naj se ne skriva, saj ni nikomur nič storil. To je Janeza opogumilo in se je prenehal skrivati, vendar so ponoči 12. julija 1942 na njegov dom prišli partizani in ga odvedli na zaslišanje Poleg njega so odpeljali Janezovega brata, sosedo in mamo ter krušnega očeta Franca Martinčiča. Od tistega večera se Janez ni nikoli več vrnil. Po pričevanju sosede, ki je bila takrat tudi odpeljana, je na smrtni postelji čez mnogo let povedala, da so Janeza pred umorom partizani mučili. Zapustil je nosečo ženo in šest otrok, starih od 4 do 14 let. Družina ni nikoli izvedela za očetov grob. Po umoru očeta so partizani prišli na njihov dom in jim vse pobrali. Po vojni družina ni bila deležna pomoči Rdečega križa. Odmerili so jim le obvezno oddajo in davke.
Posneto: 25. aprila 2012, Lovranovo (Slovenija)
Pogovor je vodila in ga posnela: Majda Pučnik
Za objavo pripravila: Mirjam Dujo Jurjevčič
