Kontakt – info@scnr.si

Mesec: januar 2022

Anton Golež in Marija Milač Golež

Anton Golež je bil rojen leta 1927 v Ljubljani. Kot dijak se je vključil v domobransko enoto, v vojnem času maturiral, se umaknil na Koroško v Vetrinj, bil vrnjen in zaprt v taborišču v Kranju in nato v koncentracijskem taborišču v Šentvidu pri Ljubljani. Ker je bil mladoleten, je bil avgusta 1945 amnestiran. Kasneje se je zaposlil, mature pa mu niso priznali še dve leti. Po vojni je v Ljubljani spoznal Marijo Milač, s katero se je poročil in sta si ustvarila družino.

Marija Milač je bila rojena leta 1929 na Prevaljah in je tu preživljala otroška leta. Nato se je družina preselila v Dravograd, kjer je bil oče okrajni glavar. Marija je kot dvanajstletna deklica ob nemškem napadu na Jugoslavijo pribežala v Ljubljano. Marijina brata, ki sta bila dijaka, sta takrat že bivala v Ljubljani. V strahu pred nemškim okupatorjem so se jima pridružili še ostali člani družine. Po vojni se je Marija umaknila na Koroško, kjer je bila v taborišču Vetrinj skupaj z bratom Metodom. Brat Ciril je bil kot domobranec vrnjen v Jugoslavijo in umorjen s strani komunistične oblasti. Marija se je po vojni vrnila v Slovenijo in diplomirala na akademiji za glasbo.

Ivan Drajzibner

Ivan Drajzibner je bil rojen v vasi Sladki Vrh na Štajerskem. Leta 1942 je bil mobiliziran v Hitlerjugend, leta 1943 pa poslan v redno nemško vojsko Wehrmacht v Francijo, kjer je bil pri artileriji. Septembra 1944 so ga med umikom nemške vojske iz Francije zajeli francoski vojaki. Čez štirinajst dni je bil skupaj z drugimi ujetniki predan Američanom in je bil v taborišču Averso v Italiji do januarja 1945. Ujetnike so nato predali Angležem in jih pripeljali v taborišče blizu Brindisija. Po koncu vojne se je še z nekaterimi ujetniki vključil v angleško vojsko, kjer je skupaj z drugimi vozil vojni material iz Italije v Avstrijo in Nemčijo. Leta 1947, ko so se Angleži umaknili iz Italije, so bili ujetniki poslani v civilna begunska taborišča. Ivan je odšel v begunsko taborišče Senigallia in je tam ostal dve leti. V taborišču se je poročil, z ženo sta leta 1949 odšla v Argentino, kjer si je ustvaril dom in družino. V Slovenijo se je vrnil večkrat, prvič leta 1971.