Kontakt – info@scnr.si
Mihajla je hčerka znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Doživela je Ehrlichov umor na Streliški ulici v Ljubljani, selitev iz kraja v kraj in življenje v številnih begunskih taboriščih. Po koncu druge svetovne vojne je svobodo v polnosti začutila šele v novi domovini Kanadi.
Jelka Mrak Dolinar kljub vsem krutim preizkušnjam ni zgubila trdne hrbtenice in je ostala zvesta svojim načelom. Kot priča časa je z neštetimi članki, intervjuji, predvsem pa s svojo knjigo Brazde mojega življenja pričala o grozotah in krivicah, ki so se zgodile na slovenskih tleh v med- in povojnem času.
Valentina Moharja so med vojno preganjali Italijani, nato je bil partizan v Prešernovi brigadi, stražar kočevskega zbora odposlancev, član primorske varnostne straže, po koncu vojne pa begunec v več taboriščih. Pot ga je nazadnje pripeljala v Anglijo, kjer si je ustvaril družino.
Pot zakoncev Majde in Alojza Starmana se je začela v Sloveniji. Oba sta doživljala trpke in žalostne trenutke vojnega časa. Ko sta po drugi svetovni vojni z valom beguncev bežala čez Ljubelj, je bila Majda stara osem, Lojze pa dvanajst let. Spoznala sta se v špitalskem taborišču in se tam poročila leta 1958. Dom in družino s šestimi otroki sta si ustvarila v Špitalu na avstrijskem Koroškem, nedaleč stran od mesta, kjer so stale taboriščne barake.
Gospo Mari Celestina je vedno vodil optimizem, ki ji je pomagal preživeti burne in težke trenutke. Teh v njenem življenju ni bilo malo, saj je okusila okupacijo, revolucijo, begunstvo in življenje v taborišču. Družino si je ustvarila v Clevelandu, Bogu je hvaležna za ves blagoslov, ki ga je prejela.
Pričevanje sester Mire in Pauline pripoveduje o begunstvu družine Adamič iz Sodražice, ki je morala zaradi med- in povojnega komunističnega nasilja zapustiti rodno deželo. Njun oče se je maja 1945 s tisoči slovenskih beguncev umaknil na avstrijsko Koroško in od tam v Ameriko. Mama z otroki se mu je pridružila šele po desetih letih. Otroci so se hitro vključili v življenje slovenske skupnosti v Clevelandu, v njihovih srcih pa je ostala velika ljubezen do domovine Slovenije.
Vojna je v vasico Sv. Gregor prinesla mnogo strahu, ropanja, požige in umore. V gospe Mariji ostajajo pretresljivi spomini na te čase. Kot begunka je leta 1949 prišla v Ameriko in tam svobodno zaživela.
Zakonca Zdenka in Ivan sta se spoznala v Ameriki, kamor sta se zaradi strahu pred komunizmom zatekla s svojima družinama. Zaživela sta bogato življenje v slovenski skupnosti, ki jima je pomagala ohranjati stik z rodno domovino. Še vedno govorita v lepi slovenščini.
Zakonca Zdenka in Ivan sta se spoznala v Ameriki, kamor sta se zaradi strahu pred komunizmom zatekla s svojima družinama. Zaživela sta bogato življenje v slovenski skupnosti, ki jima je pomagala ohranjati stik z rodno domovino. Še vedno govorita v lepi slovenščini.
Izredno zanimiva življenjska zgodba, ki pelje Marijo od vojnih časov, povojnega boja za preživetje, neverjetnega srečanja z bodočim možem do poti v Ameriko ter zadovoljstva in veselja ob delu za Slovence v Clevelandu. Pokonci jo drži slovenska pesem!
Pot pogumne žene, povojne begunke, ki je ne glede na vse preizkušnje ostala vedra in zadovoljna ter je ohranila ljubezen do slovenskega naroda in rodne domovine.
Gospa Cirila z bogato besedo obuja spomine na neverjetne dogodke, ki jih je doživela na svoji življenjski poti, od otroštva, srečanja s Hitlerjem, naključne rešitve pred smrtjo do begunstva v Ameriko, kjer je srečno zaživela.
Jožejka Debeljak Žakelj, hčerka dr. Tineta Debeljaka, govori o svojem življenju, očetu, o dolgih letih ločenosti od njega, begunstvu in teti slikarki Bari Remec. Danes živi v provinci Tucumán na SZ Argentine, kjer biva le še peščica Slovencev, ki pa z neverjetno ljubeznijo ohranjajo slovenski jezik in globoko spoštovanje do slovenskega naroda.
Mirko Gogala je kot povojni begunec našel zatočišče v Argentini in je naredil ogromno dobrega za ljudi, ki so mu bili dodeljeni kot duhovnemu pastirju, tako za Slovence kot Argentince. Ni delal razlik med narodi, šlo mu je za božjo slavo. V argentinski cerkvi je dosegel veliko častnih mest kot prelat, doktor teologije, profesor na različnih univerzah, a največ mu je pomenil dan, ko ga je škof Rožman posvetil v duhovnika, Kristusovega namestnika.
Gospod Ivan Lavrič je bil v času druge svetovne vojne še mladoleten, a je že okusil aretacijo, ujetništvo in mobilizacijo. Po vojni je bil nastanjen v različnih taboriščih od Italije do Nemčije, nazadnje pa so ga poslali v Anglijo. Tam se je poročil in si ustvaril dom in družino.
Jože Tominc je bil rojen v Argentini kot sin begunskih staršev. Od njiju je prevzel veliko ljubezen do domovine Slovenije. Ker se je poročil z Argentinko, je okusil grenkobo izključenosti iz slovenske skupnosti. Od prvega obiska Slovenije se redno vrača v rodni kraj svojih staršev.
Po čudežu je Justini Lukančič večkrat uspelo ubežati smrti. Pogum in trdna volja sta jo peljali preko številnih ovir. S prijateljico Pavlo sta se izdajali za ujetnici iz Auschwitza in tako šli mimo številnih partizanskih patrulj ter srečno prispeli v Italijo. Enajstega julija 1948 je z ladjo odplula proti Argentini.
Zbiramo in proučujemo dokumente, zgodbe in spomine pričevalcev 20. stoletja, objavljamo raziskave in zbrana pričevanja, pripravljamo posvete in razprave na temo slovenske zgodovine 20. stoletja.
