Prva stran Tags Druga svetovna vojna

druga svetovna vojna

Ida Laura Kopačin, rojena Fabčič

Gospe Lauri in njenemu bratu Evgenu so partizani najprej ubili očeta Alojzija, oktobra leta 1943 in nato še mamo, februarja 1944. Po umoru staršev so ju vzeli k sebi sorodniki iz Podbrega, kjer sta živela do pobega v Francijo.

Alojzij Seljak

Janez Seljak je bil kovač iz Lovranovega na Blokah. Ko so ga partizani julija 1942 odvedli od doma in ga umorili je bil njegovi sin Alojzij star devet let. Oče je zapustil šest otrok in nosečo ženo.

Ivan in Janez Kimovec

Pričevalca Ivan in Janez Kimovec sta sin in vnuk po vojni ubitega Jakoba Kimovca, ki je bil župan občine Vače. Med vojno so partizani ubili tudi hčerko Jakoba Kimovca.

Magdalena Ančimer Pirnat

Magdalena Ančimer Pirnat iz Pšate nam v svojem pisnem pričevanju predstavi zgodbo maminega strica Antona Dolharja iz Predoselj. Kljub temu, da je partizane podpiral ter se pridružil Kokrškemu odredu, je bil ubit od partizanov leta 1944.

Branko Rebozov

Dr. Rozina Švent, zgodovinarka in bibliotekarka, o odnosu Branka Rebozova do slovenstva: »Jaz sem se z Brankotom osebno trikrat srečala, dvakrat, ko je bil na obisku v Sloveniji, to je bilo 2000 in 2005 in pa osebno v Buenos Airesu leta 2001. Tako predanega človeka slovenstvu težko najdeš med izseljenci…Kjerkoli je lahko izrazil to svoje slovenstvo, je to neposredno storil.«

Matevž in Slavka Košir

Zakonca Matevž in Slavka Košir živita danes v Suhem dolu, v župniji Šentjošt nad Horjulom. Njuna zgodba sega v čas druge svetovne vojne, ko sta bila še otroka in nam v nadaljevanju pripovedujeta o težkem položaju kmeta po vojni, ko sta Matevž in Slavka le z neverjetnim naporom, pogumom in predanostjo delu, obdržala Koširjevo kmetijo pri življenju.

Avguštin Sadar

Avguštin Sadar se je kot otrok soočal z revščino in pomanjkanjem. Trikrat je zrl smrti v oči, med vojno je pristopil k domobrancem, bil begunec na vetrinjskem polju na avstrijskem Koroškem in po vojni zapornik v taborišču, v škofovih zavodih v Šentvidu. Življenjske preizkušnje so ga utrdile, tako da je njegova pripoved kljub devetdesetim letom še vedno živahna in polna iskrivih spominov.

Paulina F. Dolinar in Mira Kosem

Pričevanje sester Mire in Pauline pripoveduje o begunstvu družine Adamič iz Sodražice, ki je morala zaradi med in povojnega komunističnega nasilja zapustiti rodno deželo. Njun oče se je maja 1945 s tisoči slovenskih beguncev umaknil na avstrijsko Koroško in od tam v Ameriko. Mama z otroki se mu je pridružila šele po desetih letih. Otroci so se hitro vključili v življenje slovenske skupnosti v Clevelandu, v njihovih srcih pa je ostala velika ljubezen do domovine Slovenije.

Dr. Mirko Gogala

Mirko Gogala je kot povojni begunec našel zatočišče v Argentini in je naredil ogromno dobrega za ljudi, ki so mu bili dodeljeni kot duhovnemu pastirju, tako za Slovence kot Argentince. Ni delal razlik med narodi, šlo mu je za božjo slavo. V argentinski cerkvi je dosegel veliko častnih mest kot prelat, doktor teologije, profesor na različnih univerzah, a največ mu je pomenil dan, ko ga je škof Rožman posvetil v duhovnika, Kristusovega namestnika.

Marija Oblak Žakelj

Vojna je v vasico Sv. Gregor prinesla mnogo strahu, ropanja, požige in umore. V gospe Mariji ostajajo pretresljivi spomini na te čase. Kot begunka je leta 1949 prišla v Ameriko in tam svobodno zaživela.