Ivan Hauptman

Ivan Hauptman je bil rojen 7. maja 1930 v Ljubljani, otroška leta je preživljal v Stični. Kruh jim je dajala majhna kmetija in očetova zaposlitev na pošti v Ljubljani. Ob italijanski okupaciji je bila njihova narodno zavedna družina trn v peti partizanov. Brat Tone je padel že med vojno, drugi brat Vinko pa je bil kot domobranec vrnjen z Vetrinja in umorjen v enem od brezen ali rudniških jaškov. Ivan je bil s staršema z Vetrinja premeščen v taborišče Špital, od tam so šli kot begunci v Severno Ameriko. Ivanu je po več letih trdega dela uspelo, da je odprl uspešno podjetje. Poročil se je s Pavlo, s katero sta si ustvarila družino. Z dušo in srcem je bil zapisan delu za slovensko skupnost v Clevelandu. Sodeloval je v številnih kulturnih dejavnostih in bil aktivno vključen v župnijsko skupnost sv. Vida in Marije Vnebovzete. Slovenski skupnosti je pustil močan pečat.

Ivanka Tominec

Ivanka Tominec je bila rojena leta 1924 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Njihova domačija je ležala na samoti, v zaselku na Ljubljanici. Drugo svetovno vojno je dočakala kot 17 letno dekle in doživela strahote revolucionarnega nasilja v domači župniji. Spregovorila je o umorih v bližnjih zaselkih in vaseh, o požigih ter o stalnem strahu pred partizani in Italijani. Poročila se je med vojno, jeseni 1943. Rodila je hčerko Ivico. Mož Matevž, ki je bil pri domobrancih v Šentjoštu, je ponoči spal v postojanki, zato je Ivanka zaradi strahu večkrat spala pri sosedih. Po koncu vojne so bežali skupaj z begunci na avstrijsko Koroško. Najprej so živeli v Lienzu, šele kasneje so se preselili v taborišče, kot ostali begunci. Po srečnem naključju jih niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. V Špitalu sta Ivanka in Matevž ostala enajst let. Končno sta dobila dovoljenje za preselitev v Ameriko.

Anuška Lekan

Anuška Lekan, rojena leta 1932, je prve dni vojne pričakala v Mariboru, kasneje so se z družino preselili v Ljubljano. Ker je bil oče odločen protikomunist, se je ob koncu vojne umaknil na Koroško, skupaj s hčerkama in sinom. Anuška in mama sta ostali sami v Ljubljani. Anuška je zaključila učiteljišče in dobila službo v Fari pri Kočevju. Njena neomajna zvestoba do Cerkve in vere, je bila v svinčenih povojnih letih zelo pogumno dejanje. Ponovno se je srečala z družino šele leta 1960, ko je prišla v Ameriko. Še enkrat se je vrnila nazaj v domovino in šele leta 1963 dokončno zaživela v Ameriki. Kljub začetni nesprejetosti med tamkajšnjimi begunci, se je kasneje med njimi zelo dobro počutila.

Pavle Borštnik

Pavle Borštnik iz Ljubljane se je med drugo svetovno vojno, kot osemnajstletni fant pridružil slovenski nacionalni ilegali in sicer Notranjskemu odredu. Aprila 1945 se je njegova enota skupaj z drugimi četniki in protikomunističnimi enotami umaknila proti Italiji, kjer se je nameravala srečati z zavezniki. Ob prihodu je bilo četnikom rečeno, da so sprejeti pod okrilje britanske armade, dejansko pa so jih Angleži namestili v nekdanje koncentracijsko taborišče Visco in jih kmalu razorožili. Borštnik je bil z ostalimi vojaki in civilisti nastanjen v različnih begunskih taboriščih v Italiji, aprila 1947 premeščen v Nemčijo, naslednje leto pa mu je uspelo priti v ZDA.

Karel in Majda Lončar

Karel in Majda Lončar sta bila rojena v Sloveniji, danes pa živita v Clevelandu, kamor sta še kot otroka prišla skupaj s svojima družinama. Karel je v Ameriki po enajstih letih srečal očeta, ki je moral domovino zapustiti po koncu vojne maja 1945, Majda pa je šla na begunsko pot skupaj s starši, kot šest tednov stara dojenčica. V Ameriki sta se Karel in Majda spoznala, se poročila in si ustvarila družino. Sprejela sta novo okolje in se aktivno vključila v slovensko skupnost.

Nežka Ovsenik Vidmar

Gospa Nežka Ovsenik Vidmar je bila rojena v Predosljah na Gorenjskem. Oče je bil župan in je bil med vojno zaprt v taborišču Mauthausen, od koder se je rešil. Partizani so ga skušali večkrat umoriti, zato se je po koncu vojne umaknil na Koroško in nato v Ameriko.

Paulina F. Dolinar in Mira Kosem

Pričevanje sester Mire in Pauline pripoveduje o begunstvu družine Adamič iz Sodražice, ki je morala zaradi med in povojnega komunističnega nasilja zapustiti rodno deželo. Njun oče se je maja 1945 s tisoči slovenskih beguncev umaknil na avstrijsko Koroško in od tam v Ameriko. Mama z otroki se mu je pridružila šele po desetih letih. Otroci so se hitro vključili v življenje slovenske skupnosti v Clevelandu, v njihovih srcih pa je ostala velika ljubezen do domovine Slovenije.

Marija Oblak Žakelj

Vojna je v vasico Sv. Gregor prinesla mnogo strahu, ropanja, požige in umore. V gospe Mariji ostajajo pretresljivi spomini na te čase. Kot begunka je leta 1949 prišla v Ameriko in tam svobodno zaživela.

Ivan Zakrajšek

Zakonca Zdenka in Ivan sta se spoznala v Ameriki, kamor sta se zaradi strahu pred komunizmom zatekla s svojimi družinami. Zaživela sta bogato življenje v slovenski skupnosti, ki jima je pomagala ohranjati stik z rodno domovino. Še vedno govorita v lepi slovenščini.

Zdenka Mejač Zakrajšek

Zakonca Zdenka in Ivan sta se spoznala v Ameriki, kamor sta se zaradi strahu pred komunizmom zatekla s svojimi družinami. Zaživela sta bogato življenje v slovenski skupnosti, ki jima je pomagala ohranjati stik z rodno domovino. Še vedno govorita v lepi slovenščini.