Branko Rebozov

Dr. Rozina Švent, zgodovinarka in bibliotekarka, o odnosu Branka Rebozova do slovenstva: »Jaz sem se z Brankotom osebno trikrat srečala, dvakrat, ko je bil na obisku v Sloveniji, to je bilo 2000 in 2005 in pa osebno v Buenos Airesu leta 2001. Tako predanega človeka slovenstvu težko najdeš med izseljenci…Kjerkoli je lahko izrazil to svoje slovenstvo, je to neposredno storil.«

Jožefa Katarina Debeljak Žakelj

Jožejka Debeljak Žakelj, hčerka dr. Tineta Debeljaka govori o svojem življenju, očetu, o dolgih letih ločenosti od njega, begunstvu in teti slikarki Bari Remec. Danes živi v provinci Tucumán, na SZ Argentine, kjer biva le še peščica Slovencev, ki pa z neverjetno ljubeznijo ohranjajo slovenski jezik in globoko spoštovanje do slovenskega naroda.

Jože Tominc

Jože Tominc je bil, kot sin begunskih staršev, rojen v Argentini. Od njiju je prevzel veliko ljubezen do domovine Slovenije. Ker se je poročil z Argentinko, je okusil grenkobo izključenosti iz slovenske skupnosti. Od prvega obiska Slovenije, se redno vrača v rodni kraj svojih staršev.

Dr. Mirko Gogala

Mirko Gogala je kot povojni begunec našel zatočišče v Argentini in je naredil ogromno dobrega za ljudi, ki so mu bili dodeljeni kot duhovnemu pastirju, tako za Slovence kot Argentince. Ni delal razlik med narodi, šlo mu je za božjo slavo. V argentinski cerkvi je dosegel veliko častnih mest kot prelat, doktor teologije, profesor na različnih univerzah, a največ mu je pomenil dan, ko ga je škof Rožman posvetil v duhovnika, Kristusovega namestnika.

Justina Lukančič Fajfar

Po čudežu je Justini Lukančič večkrat uspelo ubežati smrti. Pogum in trdna volja sta jo peljali preko številnih ovir. S prijateljico Pavlo sta se izdajali za ujetnici iz Auschwitza in tako šli mimo številnih partizanskih patrulj ter srečno prispeli v Italijo. 11. julija 1948 je z ladjo odplula proti Argentini.

Albinca Žonta Malavašič

Albinca Žonta, rojena Malavašič, iz Šentjošta nad Horjulom je bila med drugo svetovno vojno priča revolucionarnemu nasilju, požigu domače hiše, doživela je umor dveh bratov, neprestano je bila v strahu pred partizani, ob koncu vojne pa je bila prisiljena v umik v tujino zaradi partizanskega maščevanja. Z družino je zbežala na avstrijsko Koroško, od tam pa v Argentino, kjer si je ustvarila novo življenje.

Mici Malavašič Cassullo

Mici Malavašič se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Oče je bil med vojno ustrahovan s strani partizanov, da ga bodo umorili, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki je bil kasneje žrtev revolucionarnega nasilja. Družina Malavašič je šla po koncu vojne, zaradi strahu pred komunizmom, na pot z begunci na avstrijsko Koroško. Od tam so leta 1948 prispeli v Argentino, kjer se je Mici aktivno vključila v slovensko skupnost in dolga leta sodelovala pri številnih dejavnostih in projektih Našega doma.