Matija Spudič

Družina Spudič, oče, mati in pet otrok, je bila po vojni odpeljana v koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju (Šterntal), ker so bili potomci podonavskih Nemcev. Takrat je imel gospod Matija osem let a se še dobro spominja tistih težkih dni v taborišču.

Jelka Mrak Dolinar

Jelka Mrak Dolinar kljub vsem krutim preizkušnjam ni zgubila trdne hrbtenice in je ostala zvesta svojim načelom. Kot priča časa je z neštetimi članki, intervjuji, predvsem pa s svojo knjigo Brazde mojega življenja, pričala o grozotah in krivicah, ki so se zgodile na slovenskih tleh v med- in povojnem času.

Matija Kavčič

Matija Kavčič v svojem pričevanju povzame zgodovino Šentjošta v 20. stoletju, ki sega od časov pred prvo svetovno vojno, do druge svetovne vojne, nastanka vaških straž in kasneje domobrancev. Izčrpno predstavi poskus povojnih oblastnikov, da bi Šentjošt izbrisali iz zemljevida Slovenije, vendar so se domačini temu uprli in ostali gospodarji na svoji zemlji.

Magdalena Ančimer Pirnat

Magdalena Ančimer Pirnat iz Pšate nam v svojem pisnem pričevanju predstavi zgodbo maminega strica Antona Dolharja iz Predoselj. Kljub temu, da je partizane podpiral ter se pridružil Kokrškemu odredu, je bil ubit od partizanov leta 1944.

Avguštin Sadar

Avguštin Sadar se je kot otrok soočal z revščino in pomanjkanjem. Trikrat je zrl smrti v oči, med vojno je pristopil k domobrancem, bil begunec na vetrinjskem polju na avstrijskem Koroškem in po vojni zapornik v taborišču, v škofovih zavodih v Šentvidu. Življenjske preizkušnje so ga utrdile, tako da je njegova pripoved kljub devetdesetim letom še vedno živahna in polna iskrivih spominov.

Valentin Mohar

Valentin Mohar je bil med vojno preganjan od Italijanov, nato partizan v Prešernovi brigadi, stražar kočevskega zbora odposlancev, član primorske varnostne straže, po koncu vojne pa begunec v več taboriščih. Pot ga je nazadnje pripeljala v Anglijo, kjer si je ustvaril družino.

Matevž in Slavka Košir

Zakonca Matevž in Slavka Košir živita danes v Suhem dolu, v župniji Šentjošt nad Horjulom. Njuna zgodba sega v čas druge svetovne vojne, ko sta bila še otroka in nam v nadaljevanju pripovedujeta o težkem položaju kmeta po vojni, ko sta Matevž in Slavka le z neverjetnim naporom, pogumom in predanostjo delu, obdržala Koširjevo kmetijo pri življenju.

Majda in Alojz Starman

Pot zakoncev Majde in Alojza Starman se je začela v Sloveniji. Oba sta doživljala trpke in žalostne trenutke vojnega časa. Ko sta po drugi svetovni vojni z valom beguncev bežala čez Ljubelj, je bila Majda stara osem, Lojze pa dvanajst let. Spoznala sta se v špitalskem taborišču in se tam poročila leta 1958. Dom in družino s šestimi otroki sta si ustvarila v Spittalu na avstrijskem Koroškem, ne daleč stran od mesta, kjer so stale taboriščne barake.

Breda Kavčič, rojena Tominc

Breda Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom nam v svojem pričevanju predstavi življenje skozi spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, zanimivo opiše razmere v času njenega šolanja in službovanja ter poudari, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Ivan Lavrič

Gospod Ivan Lavrič je bil v času druge svetovne vojne še mladoleten, a je že okusil aretacijo, ujetništvo in mobilizacijo. Po vojni je bil nastanjen v različnih taboriščih od Italije do Nemčije, nazadnje pa so ga poslali v Anglijo. Tam se je poročil in si ustvaril dom in družino.