Valentin Mohar

Valentin Mohar je bil med vojno preganjan od Italijanov, nato partizan v Prešernovi brigadi, stražar kočevskega zbora odposlancev, član primorske varnostne straže, po koncu vojne pa begunec v več taboriščih. Pot ga je nazadnje pripeljala v Anglijo, kjer si je ustvaril družino.

Matija Spudič

Družina Spudič, oče, mati in pet otrok, je bila po vojni odpeljana v koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju (Šterntal), ker so bili potomci podonavskih Nemcev. Takrat je imel gospod Matija osem let a se še dobro spominja tistih težkih dni v taborišču.

Magdalena Ančimer Pirnat

Magdalena Ančimer Pirnat iz Pšate nam v svojem pisnem pričevanju predstavi zgodbo maminega strica Antona Dolharja iz Predoselj. Kljub temu, da je partizane podpiral ter se pridružil Kokrškemu odredu, je bil ubit od partizanov leta 1944.

Matevž in Slavka Košir

Zakonca Matevž in Slavka Košir živita danes v Suhem dolu, v župniji Šentjošt nad Horjulom. Njuna zgodba sega v čas druge svetovne vojne, ko sta bila še otroka in nam v nadaljevanju pripovedujeta o težkem položaju kmeta po vojni, ko sta Matevž in Slavka le z neverjetnim naporom, pogumom in predanostjo delu, obdržala Koširjevo kmetijo pri življenju.

Alojzij Seljak

Janez Seljak je bil kovač iz Lovranovega na Blokah. Ko so ga partizani julija 1942 odvedli od doma in ga umorili je bil njegovi sin Alojzij star devet let. Oče je zapustil šest otrok in nosečo ženo.

Jože Košir

Jože Košir predstavi družinsko zgodbo, usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Njegov oče Jožef Košir je med vojno aktivno sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa je služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. Zaradi domnevnega protidržavnega delovanja je bil 21. novembra 1949 aretiran in zaslišan. Decembra 1949 je bil obsojen in v različnih delovnih taboriščih ter zaporih prestajal 16-letno kazen odvzema prostosti s prisilnim delom in 5 let izgube državljanskih pravic.

Ivan Lavrič

Gospod Ivan Lavrič je bil v času druge svetovne vojne še mladoleten, a je že okusil aretacijo, ujetništvo in mobilizacijo. Po vojni je bil nastanjen v različnih taboriščih od Italije do Nemčije, nazadnje pa so ga poslali v Anglijo. Tam se je poročil in si ustvaril dom in družino.

Ida Laura Kopačin, rojena Fabčič

Gospe Lauri in njenemu bratu Evgenu so partizani najprej ubili očeta Alojzija, oktobra leta 1943 in nato še mamo, februarja 1944. Po umoru staršev so ju vzeli k sebi sorodniki iz Podbrega, kjer sta živela do pobega v Francijo.

Kristina Lenc

Kristina Lenc je bila rojena decembra 1945, sedem mesecev po očetovi smrti. Še vedno zbira podatke o usodi svojega očeta, po rodu Poljaka, ki je bil septembra 1944 kot vojni ujetnik transportiran v Maribor. V noči z 8. na 9. december 1945 je za njim izginila vsaka sled. Kristina domneva, da so ga umorili Nemci in spregovori tudi o lokaciji, kjer naj bi ležali posmrtni ostanki njenega očeta. Želi mu postaviti skromni pomnik oziroma obeležje.

Kristina Podkrižnik, roj. Pečar in Izidor Pečar

Kristina Podkrižnik, rojena Pečar v svoji zgodbi predstavi družino svojega očeta, ki je bil po vojni zaprt v taborišču Šentvid nad Ljubljano. Doma so ostali mama in otroci. Doletela jih je obvezna oddaja in visoki davki, tako, da so kmetijo komaj obdržali pri življenju. Kristinin brat Izidor se spominja kamionov, ki so skozi njihovo vas v bližnji gozd vozili zapornike iz Šentvida. To se je dogajalo po koncu druge svetovne vojne.