Valentin Mohar

Valentin Mohar je bil med vojno preganjan od Italijanov, nato partizan v Prešernovi brigadi, stražar kočevskega zbora odposlancev, član primorske varnostne straže, po koncu vojne pa begunec v več taboriščih. Pot ga je nazadnje pripeljala v Anglijo, kjer si je ustvaril družino.

Matevž in Slavka Košir

Zakonca Matevž in Slavka Košir živita danes v Suhem dolu, v župniji Šentjošt nad Horjulom. Njuna zgodba sega v čas druge svetovne vojne, ko sta bila še otroka in nam v nadaljevanju pripovedujeta o težkem položaju kmeta po vojni, ko sta Matevž in Slavka le z neverjetnim naporom, pogumom in predanostjo delu, obdržala Koširjevo kmetijo pri življenju.

Ivan Lavrič

Gospod Ivan Lavrič je bil v času druge svetovne vojne še mladoleten, a je že okusil aretacijo, ujetništvo in mobilizacijo. Po vojni je bil nastanjen v različnih taboriščih od Italije do Nemčije, nazadnje pa so ga poslali v Anglijo. Tam se je poročil in si ustvaril dom in družino.

Adolf Malovrh

Adolf Malovrh je bil rojen v Šentjoštu nad Horjulom. Zaradi obtožbe sodelovanja v 'Bitenčevi špijonski organizaciji' so ga leta 1949 zaprli in obsodili na 7 let strogega zapora in na 2 leti izgube državljanskih pravic.

Alojzij Seljak

Janez Seljak je bil kovač iz Lovranovega na Blokah. Ko so ga partizani julija 1942 odvedli od doma in ga umorili je bil njegovi sin Alojzij star devet let. Oče je zapustil šest otrok in nosečo ženo.

Lidija Drobnič

Lidija Drobnič iz Ljubljane nam v svojem pričevanju predstavi spomine na čas, ko je bila kot dijakinja zaprta v Ferdrengu-danes Podlesje (nekdaj zaprto območje Kočevja), kjer je bilo julija 1949 ustanovljeno žensko taborišče za družbeno koristno delo. Pretresljivi spomini opozarjajo na dejstvo, da Slovenija po koncu druge svetovne vojne ni bila pravna in demokratična država in da je grobo kršila človekove pravice in dostojanstvo, v tem primeru žensk.

Avguštin Sadar

Avguštin Sadar se je kot otrok soočal z revščino in pomanjkanjem. Trikrat je zrl smrti v oči, med vojno je pristopil k domobrancem, bil begunec na vetrinjskem polju na avstrijskem Koroškem in po vojni zapornik v taborišču, v škofovih zavodih v Šentvidu. Življenjske preizkušnje so ga utrdile, tako da je njegova pripoved kljub devetdesetim letom še vedno živahna in polna iskrivih spominov.

Magdalena Ančimer Pirnat

Magdalena Ančimer Pirnat iz Pšate nam v svojem pisnem pričevanju predstavi zgodbo maminega strica Antona Dolharja iz Predoselj. Kljub temu, da je partizane podpiral ter se pridružil Kokrškemu odredu, je bil ubit od partizanov leta 1944.

Ida Laura Kopačin, rojena Fabčič

Gospe Lauri in njenemu bratu Evgenu so partizani najprej ubili očeta Alojzija, oktobra leta 1943 in nato še mamo, februarja 1944. Po umoru staršev so ju vzeli k sebi sorodniki iz Podbrega, kjer sta živela do pobega v Francijo.

Majda in Alojz Starman

Pot zakoncev Majde in Alojza Starman se je začela v Sloveniji. Oba sta doživljala trpke in žalostne trenutke vojnega časa. Ko sta po drugi svetovni vojni z valom beguncev bežala čez Ljubelj, je bila Majda stara osem, Lojze pa dvanajst let. Spoznala sta se v špitalskem taborišču in se tam poročila leta 1958. Dom in družino s šestimi otroki sta si ustvarila v Spittalu na avstrijskem Koroškem, ne daleč stran od mesta, kjer so stale taboriščne barake.