Julka Zelnik, rojena Rožmanec

Julka Zevnik iz Horjula nikoli ni videla svojega očeta, saj se je rodila dva meseca po tem, ko so ga odpeljali Italijani. Bil je interniran v taborišče na Rab, v Renicci, po italijanski kapitulaciji pa prepeljan v taborišče Flossenburg, v Nemčijo, kjer je umrl. Z mamo so ostali trije mladoletni otroci, stari 5 let, 2 leti in eno leto.

Ida Laura Kopačin, rojena Fabčič

Gospe Lauri in njenemu bratu Evgenu so partizani najprej ubili očeta Alojzija, oktobra leta 1943 in nato še mamo, februarja 1944. Po umoru staršev so ju vzeli k sebi sorodniki iz Podbrega, kjer sta živela do pobega v Francijo.

Alojzij Seljak

Janez Seljak je bil kovač iz Lovranovega na Blokah. Ko so ga partizani julija 1942 odvedli od doma in ga umorili je bil njegovi sin Alojzij star devet let. Oče je zapustil šest otrok in nosečo ženo.

Ivan in Janez Kimovec

Pričevalca Ivan in Janez Kimovec sta sin in vnuk po vojni ubitega Jakoba Kimovca, ki je bil župan občine Vače. Med vojno so partizani ubili tudi hčerko Jakoba Kimovca.

Matija Spudič

Družina Spudič, oče, mati in pet otrok, je bila po vojni odpeljana v koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju (Šterntal), ker so bili potomci podonavskih Nemcev. Takrat je imel gospod Matija osem let a se še dobro spominja tistih težkih dni v taborišču.

Adolf Malovrh

Adolf Malovrh je bil rojen v Šentjoštu nad Horjulom. Zaradi obtožbe sodelovanja v 'Bitenčevi špijonski organizaciji' so ga leta 1949 zaprli in obsodili na 7 let strogega zapora in na 2 leti izgube državljanskih pravic.

Magdalena Ančimer Pirnat

Magdalena Ančimer Pirnat iz Pšate nam v svojem pisnem pričevanju predstavi zgodbo maminega strica Antona Dolharja iz Predoselj. Kljub temu, da je partizane podpiral ter se pridružil Kokrškemu odredu, je bil ubit od partizanov leta 1944.

Breda Kavčič, rojena Tominc

Breda Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom nam v svojem pričevanju predstavi življenje skozi spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, zanimivo opiše razmere v času njenega šolanja in službovanja ter poudari, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Matija Kavčič

Matija Kavčič v svojem pričevanju povzame zgodovino Šentjošta v 20. stoletju, ki sega od časov pred prvo svetovno vojno, do druge svetovne vojne, nastanka vaških straž in kasneje domobrancev. Izčrpno predstavi poskus povojnih oblastnikov, da bi Šentjošt izbrisali iz zemljevida Slovenije, vendar so se domačini temu uprli in ostali gospodarji na svoji zemlji.

Matevž in Slavka Košir

Zakonca Matevž in Slavka Košir živita danes v Suhem dolu, v župniji Šentjošt nad Horjulom. Njuna zgodba sega v čas druge svetovne vojne, ko sta bila še otroka in nam v nadaljevanju pripovedujeta o težkem položaju kmeta po vojni, ko sta Matevž in Slavka le z neverjetnim naporom, pogumom in predanostjo delu, obdržala Koširjevo kmetijo pri življenju.