Jože Košir

25

V pričevanju Jože Košir predstavi družinsko zgodbo, usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Njegov oče Jožef Košir (1927-1996) je bil izučen brivec. Med drugo svetovno vojno je bil obveščevalec Kozjanskega odreda, po nekaterih podatkih pa tudi sodelavec Osvobodilne fronte. Po koncu vojne je bil graničar na jugoslovansko-avstrijski meji in 1. aprila 1948 demobiliziran. Leto kasneje se je poročil z Marijo Beber in kmalu zatem ga je začela spremljati Uprava državne varnosti (Udba). Zaradi domnevnega protidržavnega delovanja je bil 21. novembra 1949 aretiran in zaprt v centralnih zaporih Udbe v Ljubljani. Tam so ga zasliševali preiskovalci Udbe, ki so z nasiljem in grožnjami izsilili priznanje, da je bil član ilegalne organizacije Matjaževa vojska v Sevnici. Njen cilj naj bi bil nasilno zrušiti obstoječi sistem in državno ureditev v Jugoslaviji. Na političnem in montiranem sodnem procesu, ki je potekal v brežiškem gradu, je bil Jožef Košir obsojen decembra 1949 na 16 let odvzema prostosti s prisilnim delom in 5 let izgube državljanskih pravic. Sodbo je potrdilo vrhovno sodišče januarja 1950. Košir je bil pomiloščen decembra 1952, kazen odvzema prostosti mu je bila znižana s 16 na 10 let. Kazen je prestajal v različnih delovnih taboriščih in zaporih. Izpuščen je bil konec novembra 1955.

Na zatožno klop sta sedla tudi njegova žena Marija in njen oče Janez Beber, ki sta bila obsojena na procesu proti podpornikom sevniške organizacije Matjaževe vojske 24. maja 1950, in sicer zato, ker naj bi vedela za obstoj ilegalne organizacije, pa tega nista prijavila oblastem. Okrožno sodišče v Ljubljani je oba obsodilo na 1 leto in 6 mesecev poboljševalnega dela.

Pričevalec Jože pove, da je cela družina čutila posledice krivične obsodbe in se spomni očetovih prizadevanj za rehabilitacijo. Ni je dočakal, saj je sklep o razveljavitvi obeh sodb iz leta 1949 prispel na domači naslov mesec dni po njegovi smrti leta 1996. Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic je Jožefu in Mariji Košir leta 2018 priznala status bivših političnih zapornikov.

Zgodba Jožefa Koširja je podrobneje predstavljena v prispevku dr. Mateje Čoh Kladnik z naslovom Jožef Košir in Matjaževa vojska v Sevnici”Prispevek je izšel v znanstveni monografiji Usode Slovencev v vrtincu 20. stoletja, ki jo je v letu 2019 izdal Študijski center za narodno spravo.


Posneto: 21. 1. 2020, Študijski center narodno spravo, Ljubljana, Slovenija
Pogovor je vodila: Mateja Čoh Kladnik, kamera: Mirjam Dujo Jurjevčič

Za objavo pripravili: Mateja Čoh Kladnik in Mirjam Dujo Jurjevčič