Lidija Drobnič

110

Lidija Drobnič je bila rojena v Ljubljani, leta 1931. Doživela je italijansko okupacijo in začetke revolucionarnega nasilja v Ljubljanski pokrajini. Leta 1947 se je kot dijakinja na klasični gimnaziji v Ljubljani vključila v ilegalno organizacijo Krščansko demokratsko mladino, katere izhodišče je bilo, da Sloveniji po mirni poti, brez nasilja in revolucije vrne demokracijo. Zato je bila aretirana in pod obtožbo, da odvrača mladino od dela in propagira proti udarniškemu delu, poslana na družbeno koristno delo, v žensko koncentracijsko taborišče Ferdreng. Tam je, z blizu 800 zapornicami doživljala hudo ponižanje, suženjsko delo, trpinčenje, predvsem pa velik strah pred tem, kaj se jim bo zgodilo. Večkrat je bila prepričana, da jo čaka smrt. Ob pičli hrani so morale zapornice opravljati težka fizična dela, oblečene v oblačila, ki so jih imele na sebi ob aretaciji, brez stika z domačimi in nadzorovane od paznikov in paznic. Iz Ferdrenga je bila Lidija oktobra 1949 z drugimi taboriščnicami premeščena v škofjeloški grad. Na prostost je bila izpuščena marca 1950. Na lastni koži je okusila, kaj pomeni vladanje komunističnega sistema, ki jo je oropal za najlepša mladostna leta. Po izpustu je morala s podpisom jamčiti, da bo molčala o vsem, kar se ji je dogajalo v taborišču.

V času demokratičnih sprememb, ki so Sloveniji obetale lepšo prihodnost, je stopila v prve vrste in neustrašno izrazila svoje zahteve po svobodni, samostojni in demokratični državi. Postala je predsednica gojenk sester hčera Marije Pomočnice, aktivna članica Krščanskih demokratov, članica Komisije Republike Slovenije za popravo krivic, ustanoviteljica Združenja univerzitetnih izobraženk Slovenije in soustanoviteljica Društva političnih zapornikov. Na njeno pobudo je Ustavno sodišče leta 2011 razveljavilo poimenovanje Titove ceste po nekdanjem diktatorju, dosmrtnem predsedniku SFRJ, ki je simboliziral povojni totalitarni komunistični režim. Z močno voljo in s trdim delom je premikala meje nemogočega. Bila je zvesta opora svojemu možu, prvemu generalnemu državnemu tožilcu v samostojni Sloveniji, Antonu Drobniču. Svoje poslanstvo je izpolnjevala tudi kot mama, babica, prababica, odvetnica, političarka in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva. Njena drža nesporno izhaja iz preizkušenj, ki jih je prinašalo življenje. Od leta 1990 vsako leto organizira spominsko slovesnost v Ferdrengu, ki ostaja živa priča trpljenja slovenskih žena in deklet.

Lidija Drobnič, govor na spominski slovesnosti v Ferdrengu, 8. september 2019: Lidija Drobnič, govor 2019

Posneto: 8. 9. 2019, Ferdreng (Slovenija)

Za objavo pripravila: Marta Keršič