Mihajla Bitežnik Habjan

90

Gospa Mihajla Bitežnik Habjan je bila rojena leta 1922 v Gorici. Njen oče Josip Bitežnik se je v tridesetih letih, ko je fašizem onemogočil sleherno slovensko dejavnost, umaknil na Dunaj, kjer je več let sodeloval pri reševanju narodnostno manjšinskih vprašanj. Družina je medtem živela v Mariboru, tam je Mihajla hodila v ljudsko šolo. Maturirala je na klasični gimnaziji v Ljubljani in se nato vpisala na študij prava, ki pa ga zaradi vojne ni mogla zaključiti. Ko so maja 1942 v Ljubljani ustrelili dr. Ehrlicha je pritekla na Streliško ulico in ga videla krvaveti. Bila je prijateljica umorjenega Frančka Župce, poznala pa je tudi Jaroslava Kiklja. Po prekinjenem študiju je Mihajla za krajši čas dobila službo. Oče se zaradi strahu pred Italijani ni upal vrniti z Beograda, zato je ostala mama sama z otroki. 6. maja 1945 se je z njimi umaknila iz Ljubljane na Koroško. Do Kranja so šli z vlakom, naprej pa peš. Ko so prišli čez mejo, so jih na avstrijski strani zajeli partizani in jih zaprli. Potem so se morali partizani s Koroške umakniti. Pod okrilje so jih vzeli Angleži in jih odpeljali v Celovec, od tam pa v Italijo, kjer so se selili iz taborišča v taborišče.

Mihajla se je z mamo vrnila v Gorico in si poiskala delo, da je lahko preživljala družino, ki je bila še vedno brez očeta. Delo je dobila pri Rdečem križu. Življenje v coni A je bilo zanjo lepo, saj je bila srečna, da živi v svobodi. Uredili so si lepo stanovanje in se končno po več letih (leta 1947) srečali z očetom.

Moža Franca je spoznala v Gorici in sta se kmalu poročila. Mihajla je krajši čas delala pri Rdečem križu v Trstu, potem pa jo je dr. Falež povabil, da je začela delati pri IRO – International Refugee Organization. Mihajla je bila že drugič noseča, zato se je odločila, da se z družino preseli v Kanado. Nikdar ji ni bilo žal, da so se preselili tja. Šele v Kanadi je Mihajla zadihala zrak svobode.

Posneto: 19. 11. 2016 v Torontu (Kanada)
Pogovor sta vodila: Renato Podbersič in Ivo Jevnikar, kamera: Renato Podbersič

Za objavo pripravili: Mirjam Dujo Jurjevčič in Marta Keršič