Mari Kosem Celestina

158

Mari Kosem Celestina je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani. Oče je bil mesar in so doma imeli mesarijo. Pri hiši je bilo šest otrok, eden je umrl nekaj tednov po rojstvu. Oče je bil seznanjen s komunizmom, saj je prijateljeval z župnikom in je vedel, kaj se je dogajalo v španski državljanski vojni. Leta 1943 so ga ujeli Nemci in ga zaprli v Begunje. Domači so se bali, da bo padel kot talec. Mami ga je uspelo preko poznanstev rešiti. Zapor pa mu je po drugi strani nudil varnost, da ga niso dobili partizani, ki bi ga gotovo ubili, ker so ga večkrat iskali. Enkrat so ga poklicali in ga izpustili, vendar je moral podpisati, da bo v primeru najmanjšega prestopka celotna družina izseljena. Zato se je umaknil od doma in tako je mama vodila mesarijo. Nemci so imeli postojanko nasproti njihove hiše in so našli seznam, na katerem je bil oče zapisan za likvidacijo. Življenje doma je bilo zelo napeto, še posebej, ker so partizani hodili ponoči in pobirali, kar so mogli. Doma so bili samo otroci z mamo in teto. Stalno so živeli v strahu.

Starejši brat Alojzij je bil vpoklican v nemško vojsko, nato je šel k domobrancem.  Leta 1945 je prišel domov in povedal, da se morajo umaknili, ker bodo partizani vse zasedli. Vedeli so, da bi bil oče prvi na vrsti za likvidacijo, zato so se odločili, da se družina umakne na Koroško. Alojzij je bil skupaj z ostalimi domobranci vrnjen nazaj v Slovenijo. Stara mama je čez nekaj let povedala, da je eden od domačinov povedal: »Ker ta starega nismo dobili, je pa ta mladi ‘crknil’

Mesarki poklic je družino reševal skozi težke čase.  Že v Vetrinju, kjer ni bilo hrane, so začeli klati konje in imeli vedno kakšen kos mesa, da so lahko preživeli. Šest tednov so bili na Vetrinjskem polju, nato so odšli v Spittal. Gospa Mari ima na taborišče lepe spomine. Vse je bilo dobro organizirano. Bili so srečni, da so lahko živeli v miru,  čeprav daleč od doma. Leta 1949 so prišli v ZDA v Minnesoto. Oče je delal v klavnici, ponoči pa v rudniku in jim je uspelo kmalu postaviti novo hišo. Leta 1953 so se preselili v Cleveland in tudi tam kupili hišo.

Marin mož je bil doma iz Zagorja in je bil med vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil je v ujetništvu v Franciji in Italiji, po vojni pa je želel priti v Ameriko. Najprej je emigriral v Argentino, nato pa v Cleveland (ZDA), kjer sta se srečala z Mari, se poročila in si ustvarila družino. Gospa Mari je v novi domovini zadovoljna, predvsem pa ponosna na svoje otroke.

Posneto: 11. 10. 2011 v Clevelandu (ZDA)
Pogovor je vodila: Marta Keršič, kamera: Jelka Piškurić

Za objavo pripravili: Mirjam Dujo Jurjevčič in Marta Keršič